Jezusu Kristusu sledite s koraki vere
Kristus nas danes v težkih časih lahko nosi. Nosil je prve pionirje in zdaj nosi vsakega od nas.
Hvala zboru, ker je zapel hvalnico »Faith in Every Footstep« (Vera na vsakem koraku). Uglasbitev in besedilo pesmi je leta 1996 napisal brat Newell Dayley1 v sklopu priprav na praznovanje stopetdesete obletnice prihoda prvih pionirjev v dolino Salt Lake leta 1847.
Čeprav je bila ta pesem napisana v sklopu priprav na to praznovanje, se njeno sporočilo nanaša na ves svet.
Vedno mi je bil všeč pripev:
Z vero na vsakem koraku sledimo Kristusu Gospodu;
in ker nam vliva upanje njegova čista ljubezen do nas, pojemo v en glas.2
Bratje in sestre, pričujem, da je upanje, ko Jezusu Kristusu sledimo s koraki vere. Je upanje v Gospodu Jezusu Kristusu. Je upanje za vse v tem življenju. Je upanje, da premagamo svoje napake, bridkosti in napore ter preizkušnje in težave. Je upanje v kesanju in v tem, da nam je odpuščeno in da odpustimo drugim. Pričujem, da je upanje in mir v Kristusu. Danes nas v težkih časih lahko nosi. Nosil je prve pionirje in zdaj bo nosil vsakega od nas.
Letos obeležujemo 175. obletnico prihoda prvih pionirjev v dolino Salt Lake, zaradi česar sem premišljeval o svojih prednikih, med katerimi jih je nekaj peš prišlo iz Nauvooja v dolino Salt Lake. Imam prastarše, ki so v mladosti peš prišli čez planjave. Henry Ballard je bil star dvajset let,3 Margaret McNeil je bila stara trinajst let,4 Joseph F. Smith, ki je kasneje postal šesti predsednik Cerkve, pa je bil star komaj devet let, ko je prispel v dolino Salt Lake.5
Na poti so se soočali z vsakovrstnim trpljenjem, kot so mrzle zime, bolezni ter pomanjkanje primernih oblačil in hrane. Na primer, ko je Henry Ballard prišel v dolino Salt Lake, se je vzradostil, ker je videl »obljubljeno deželo«, a je trepetal od strahu, da bi ga kdo videl, ker so bila oblačila, ki jih je nosil, tako obrabljena, da niso v celoti pokrila njegovega telesa. Ves dan se je skrival za grmovjem, dokler se ni zmračilo. Nato je šel do neke hiše in prosil za oblačila, da bi lahko potoval naprej in poiskal svoje starše. Bogu je bil hvaležen, da je varno prispel v svoj bodoči dom.6
Moji prastarši so v vsaki preizkušnji Jezusu Kristusu sledili s koraki v veri. Hvaležen sem jim, ker nikoli niso obupali. Njihovi koraki vere so blagoslovili mene in naslednje rodove, prav kakor bodo vaši današnji koraki vere blagoslovili vaše potomstvo.
Beseda pionir je v angleščini samostalnik in glagol. Kot samostalnik lahko pomeni osebo, ki je med prvimi, ki raziskuje ali naseli novo ozemlje. Kot glagol lahko pomeni odpreti ali pripraviti pot drugim, ki sledijo.7
Ko premišljujem o pionirjih, ki so drugim pripravili pot, najprej pomislim na preroka Josepha Smitha. Joseph je bil pionir, ker so ga njegovi koraki vere vodili v gaj v gozdu, kjer je pokleknil v molitvi in nam odprl pot, da imamo polnost evangelija Jezusa Kristusa. Njegova vera, zaradi katere je tistega pomladnega jutra leta 1820 »vprašal Boga«,8 je odprla pot obnovi polnosti evangelija Jezusa Kristusa, ki je vključevala to, da so bili na zemlji k služenju spet poklicani preroki in apostoli.9 Vem, da je Joseph Smith Božji prerok. Vem, da je zaradi korakov, ki jih je navdajala vera, pokleknil v prisotnosti Boga Očeta in njegovega ljubega Sina Jezusa Kristusa.
Prerok Joseph je bil zaradi korakov v veri lahko Gospodovo orodje v tem, da je obelodanil Mormonovo knjigo, ki je še ena priča Jezusa Kristusa in njegove odkupne milosti.
Joseph Smith je z vero in vztrajnostjo navkljub neverjetnim težavam in nasprotovanju zmogel biti orodje v Gospodovih rokah, da je slednji na zemlji ponovno ustanovil Cerkev Jezusa Kristusa.
Na zadnji generalni konferenci sem govoril o tem, kako sem bil blagoslovljen zaradi rednega služenja misijona. Bil sem blagoslovljen, ko sem učil o sijajnem načrtu nebeškega Očeta o odrešitvi, o prvem videnju Josepha Smitha in o njegovem prevodu Mormonove knjige. Ti obnovljeni nauki in doktrina so vodili moje korake vere pri poučevanju tistih, ki so bili pripravljeni prisluhniti sporočilu obnovljenega evangelija.
Naši današnji misijonarji so sodobni pionirji, ker ljudem po svetu oznanjajo sijajno sporočilo in tako otrokom nebeškega Očeta odpirajo pot, da bodo poznali njega in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Če sprejmemo evangelij Jezusa Kristusa, odpremo pot vsem, da se pripravijo ter prejmejo uredbe in blagoslove Cerkve in templja.
Na zadnji generalni konferenci je predsednik Russell M. Nelson zatrdil: »Gospod vsakega vrednega, zmožnega mladeniča prosi, naj se pripravi na služenje misijona« in »misijon [je] prav tako velikanska, vendar izbirna priložnost« za »mlade in sposobne sestre.«10
Dragi fantje in dekleta, vaši koraki vere vam bodo pomagali, da se boste odzvali na Gospodovo prošnjo, da služite misijon – da bodite sodobni pionirji – tako da boste Gospodovim otrokom odprli vrata, da bodo našli pot zavez, ki vodi nazaj v sijajno Božjo navzočnost, in na njej ostali.
Predsednik Nelson je v Cerkvi pionir. Kot apostol je odpotoval v veliko dežel in jih odprl za pridiganje evangelija. Kmalu potem, ko je postal prerok in predsednik Cerkve, nas je rotil, naj bomo bolj dojemljivi za prejemanje razodetij.11 Še naprej nas uči, kako naj si okrepimo pričevanje. V duhovnih minutah za mlade odrasle je rekel:
»Rotim vas, da bodite odgovorni za svoje pričevanje. [Zanj si prizadevajte.] Posedujte ga. Zanj skrbite. Gojite ga, da bo raslo. /…/
Potem glejte, kako se bodo v vašem življenju dogajali čudeži.«12
Uči nas, kako naj postanemo bolj duhovno samostojni. Rekel je: »V prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez stalnega vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži.«13
Pričujem, da je predsednik Russell M. Nelson danes Božji prerok na zemlji.
Naš Odrešenik Jezus Kristus je največji pionir, ki pripravlja pot. On je resnično »pot«,14 da se dovrši načrt odrešitve, zato da se lahko pokesamo in se preko vere vanj vrnemo k nebeškemu Očetu.
Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.«15 Obljubil nam je, da nas ne bo pustil brez Tolažnika; v naših preizkušnjah bo prišel k nam.16 Povabil nas je, naj pridemo k njemu »v srcu trdno odločen[i], /…/ [in on nas] bo ozdravil«.17
Pričujem, da je Jezus Kristus naš Odrešenik in Odkupitelj, naš Zagovornik pri Očetu. Nebeški Oče nam je odprl pot, da se bomo vrnili k njemu, tako da bomo njegovemu ljubemu Sinu Jezusu Kristusu sledili z vero na vsakem koraku.
Moji prastarši in drugi prvi pionirji so se soočili s številnimi ovirami, ko so v dolino Salt Lake prišli z vozovi, cizami in peš. Tudi mi se bomo na svojih osebnih potovanjih skozi življenje soočali z izzivi. Ne vlečemo ciz ali vozimo pokritih vozov čez strme gore in preko globokih snežnih zametov; kakor oni poskušamo duhovno premagati skušnjave in izzive naših dni. Prehoditi moramo poti; imamo hribe – in včasih gore – ki jih moramo premagati. Čeprav so današnje preizkušnje drugačne od tistih od prvih pionirjev, za nas niso nič manjši izziv.
Pomembno je, da sledimo preroku in imamo noge trdno na poti zavez zvestobe, prav kakor so jih imeli prvi pionirji.
Sledimo Jezusu Kristusu z vero na vsakem koraku! Služiti moramo Gospodu in drugim. Okrepiti se moramo duhovno, tako da se držimo zavez in jih spoštujemo. Ne smemo izgubiti občutka, da se moramo nujno držati zapovedi. Satan poskuša oslabeti našo predanost in našo ljubezen do Boga in Gospoda Jezusa Kristusa. Prosim, zapomnite si, če bo kdo zašel s poti, za Odrešenika nikoli ne bomo izgubljeni. Z blagoslovom kesanja se lahko vrnemo k njemu. Pomagal nam bo, da se bomo učili, rasli in se spreminjali, ko si bomo prizadevali ostati na poti zavez.
Ponižno molim v imenu Jezusa Kristusa, da bi vselej hodili po stopinjah Jezusa Kristusa in se z vero na vsakem koraku osredotočali nanj in bili z nogami trdno na poti zavez, amen!