Venec namesto pepela: zdravilna pot odpuščanja
Ko živimo tako, da damo venec namesto pepela svojega življenja, kažemo vero, ki sledi Odrešeniku.
V Prvi Samuelovi knjigi je manj znana zgodba o Davidu, bodočem izraelskem kralju, in ženski z imenom Abigajila.
Po Samuelovi smrti so David in njegovi možje zapustili kralja Savla, ki je hotel ubiti Davida. Čuvali so črede in služabnike bogatega moža z imenom Nabal, ki je bil hudoben. David je poslal deset mož, da bi pozdravili Nabala in ga prosili za prepotrebno hrano in potrebščine.
Nabal je na Davidovo prošnjo odgovoril z žalitvijo in njegove može odposlal praznih rok.
Ves užaljen je David pripravil svoje može, da bodo šli nad Nabala in njegovo hišo, rekoč: »[O]n mi vrača húdo za dobro!«1 Služabnik je povedal Abigajili, Nabalovi ženi, o slabem ravnanju njenega moža z Davidovimi možmi. Abigajila je hitro zbrala potrebno hrano in potrebščine ter odšla posredovat.
Ko je Abigajila srečala Davida, je »padla pred Davidom na obraz in se poklonila do tal.
Padla mu je k nogam in rekla: ‘Na meni, moj gospod, naj bo krivda! /…/
Zares, /…/ Gospod te je zadržal, da ne bi prišel v krvno krivdo in si pomagal s svojo roko. /…/
Ta blagoslov pa, ki ga je tvoja služabnica prinesla mojemu gospodu, naj se dá mladeničem. /…/
Odpusti, prosim, pregreho svoji dekli!’ /…/
David je rekel Abigájili: ‘Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ki te je ta dan poslal meni naproti!
Blagoslovljena bodi tvoja razumnost in blagoslovljena bodi ti sama, ki si me danes zadržala, da nisem prišel v krvno krivdo in si pomagal s svojo roko!’ /…/
In David je vzel iz njene roke, kar mu je prinesla, njej pa je rekel: ‘Pojdi v miru v svojo hišo! /…/ [S]lišal sem tvoj glas in se ozrl nate.’«2
Razšla sta se v miru.
V tej zgodbi Abigajilo lahko vidimo kot prepričljiv primer oziroma simbol Jezusa Kristusa.3 Jezus nas s svojim odkupnim žrtvovanjem lahko osvobodi grehov in teže bojevitega srca in nam priskrbi oporo, ki jo potrebujemo.4
Tako kot je bila Abigajila pripravljena prevzeti Nabalov greh, je tudi Odrešenik – na nepojmljiv način – prevzel naše grehe in grehe tistih, ki so nas ranili in prizadeli.5 V Getsemaniju in na križu je prevzel te grehe. Pripravil nam je pot, da opustimo maščevalno srce. Ta »pot« gre preko odpuščanja – ki je morda nekaj najtežjega, kar kdaj naredimo, in nekaj najbolj božanskega, kar kdaj doživimo. Na poti odpuščanja odkupitvena moč Jezusa Kristusa lahko priteka v naše življenje in začne zdraviti globoke razpoke v srcu in duši.
Predsednik Russell M. Nelson je učil, da nam Odrešenik nudi sposobnost, da odpustimo:
»Zaradi njegove neskončne odkupne daritve lahko odpustite tistim, ki so vas prizadeli in morda nikoli ne bodo prevzeli odgovornosti za svojo krutost do vas.
Običajno je lahko odpustiti nekomu, ki si iskreno in ponižno prizadeva za vaše odpuščanje. Toda Odrešenik vam bo omogočil, da odpustite vsem, ki so z vami kakor koli grdo ravnali. Potem vas njihovo ravnanje ne bo več ranilo in vam grenilo duše.«6
To, da je Abigajila prinesla obilico hrane in potrebščin, nas lahko nauči, da Odrešenik tistim, ki smo bili prizadeti in ranjeni, nudi oporo in pomoč, ki jo potrebujemo, da bi bili ozdravljeni in rešeni.7 Ni se nam treba samim spopadati s posledicami dejanj drugih; tudi mi lahko ozdravimo in dobimo možnost, da smo odrešeni teže bojevitega srca in vseh dejanj, ki morda sledijo.
Gospod je rekel: »Jaz, Gospod, bom odpustil, komur bom odpustil, od vas pa se zahteva, da odpustite vsem ljudem.«8 Gospod zahteva, da odpustimo za svoje dobro.9 A ne prosi, da bi to naredili brez njegove pomoči, njegove ljubezni, njegovega razumevanja. Zaradi naših zavez z Gospodom lahko vsak prejme krepilno moč, vodstvo in pomoč, ki jih potrebujemo, da odpustimo in da nam je odpuščeno.
Prosim, vedite, da to, da nekomu odpustite, ne pomeni, da se postavite v položaj, kjer vam bo še naprej škodil. »Lahko si prizadevamo, da bi nekomu odpustili, in še vedno po Duhu čutimo, da naj se mu izogibamo.«10
Prav kakor je Abigajila pomagala Davidu, da mu to ne bi težilo srca,11 in je dobil pomoč, ki jo je potreboval, bo Odrešenik pomagal vam. Ljubi vas in vas pričaka na vaši poti z »ozdravljenje[m] /…/ v njegovih perutih«.12 Želi, da bi bili mirni.
Osebno sem bila priča čudežu, ko je Kristus ozdravil moje bojevito srce. Z očetovim dovoljenjem povem, da sem odraščala v domu, kjer se nisem vedno počutila varno zaradi čustvenega in verbalnega grdega ravnanja. Zaradi te bolečine sem v mladih letih očetu zamerila in bila v srcu jezna.
Z leti in zaradi svojih prizadevanj, da bi našla mir in ozdravljenje na poti odpuščanja, sem na čudovit način spoznala, da je Božji Sin, ki je odkupil moje grehe, prav ta Odkupitelj, ki bo rešil tiste, ki so me globoko prizadeli. Ne bi mogla zares verjeti v prvo resnico, ne da bi verjela v drugo.
Tako kot moja ljubezen do Odrešenika je rasla tudi moja želja, da bi prizadetost in jezo zamenjala z njegovim zdravilnim balzamom. Ta postopek je trajal veliko let in zanj je bil potreben pogum, dovzetnost, vztrajnost in spoznanje, da lahko zaupam v Odrešenikovo božansko moč, da odreši in ozdravi. Še vedno me čaka delo, a v srcu sem že zakopala bojno sekiro. Dano mi je bilo »novo srce«13 – takšno, ki je občutilo globoko in neomajno ljubezen osebnega Odrešenika, ki je bil ob meni, ki me je blago in potrpežljivo vodil na boljše mesto, ki je jokal z mano, ki pozna mojo žalost.
Gospod mi pošilja izravnalne blagoslove, prav kakor je Abigajila prinesla Davidu, kar je potreboval. V življenju mi je na pot poslal mentorje. Najlepše in najbolj pa se je spremenil moj odnos z nebeškim Očetom. Hvaležna sem, da sem zaradi njega spoznala nežno, zaščitniško in vodečo ljubezen popolnega Očeta.
Starešina Richard G. Scott je rekel: »Ne morete izbrisati, kar je bilo storjeno, a lahko odpustite.14 Odpuščanje zdravi strašne, tragične rane, ker Božji ljubezni dopusti, da vaše srce in misli očisti strupa sovraštva. Vašo zavest očisti želje po maščevanju. Napravi prostor za očiščujočo, zdravilno in poživljajočo Gospodovo ljubezen.«15
Tudi moj zemeljski oče je v zadnjih letih doživel čudežno spremembo srca in se je obrnil h Gospodu – to je nekaj, česar nisem pričakovala v tem življenju. Zame je to še eno pričevanje o celoviti in preobražujoči moči Jezusa Kristusa.
Vem, da lahko ozdravi grešnike in tiste, ki jih je greh prizadel. On je Odrešenik in Odkupitelj sveta, ki je dal svoje življenje, da bi mi lahko spet živeli. Rekel je: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, [da ozdravim vse, ki so strtega srca,], da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost.«16
Vsem, ki so strtega srca, jetniki, zatirani in morda slepi zaradi bolečin ali greha, ponuja ozdravljenje, okrevanje in odrešitev. Pričujem, da dejansko nudi to ozdravljenje in okrevanje. Čas za to ozdravljenje je individualen in ne smemo drugih soditi, kdaj je zanje pravi čas. Pomembno je, da si vzamemo potreben čas, da se pozdravimo in smo pri tem prijazni do sebe. Odrešenik je vselej milosten in pozoren in je pripravljen, da nam po potrebi pomaga.17
Na poti odpuščanja in zdravljenja nam je na voljo odločitev, naj ne nadaljujemo s škodljivimi vzorci ali odnosi v naših družinah ali drugje. Vsem v krogu našega vpliva lahko nudimo prijaznost namesto krutosti, ljubezen namesto sovraštva, nežnost namesto osornosti, varnost namesto bolečine in mir namesto prepira.
Dati to, česar niste dobili, je pomemben del božanskega zdravljenja, ki je možno zaradi vere v Jezusa Kristusa. Ko živimo tako, da damo, kot je rekel Izaija, venec namesto pepela svojega življenja,18 kažemo vero, ki sledi najvišjemu vzoru Odrešenika, ki je pretrpel vse, da bi lahko pomagal vsem.
Življenje Jožefa iz Egipta je bilo polno pepela. Bratje so ga sovražili, izdali, prodali v suženjstvo, po krivici so ga zaprli in nekdo, ki mu je obljubil pomoč, je nanj pozabil. A vendar je zaupal Gospodu. »Gospod je bil z Jožefom«19 in njegove preizkušnje je posvetil v njegov blagoslov in razvoj – in za rešitev njegove družine in vsega Egipta.
Ko je Jožef srečal svoje brate kot veliki voditelj v Egiptu, sta bila njegovo odpuščanje in prečiščen pogled očitna v prijaznih besedah, ki jih je izrekel:
»Toda zdaj se nikar ne žalostite in si ne očitajte, da ste me prodali sem! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju. /…/
Tako me torej niste vi poslali sem, temveč Bog.«20
Zaradi Odrešenika je Jožefovo življenje postalo »venec namesto pepela«.21
Kevin J. Worthen, predsednik BYU, je rekel, da Bog »lahko ustvari dobro /…/ ne samo iz naših uspehov, temveč tudi iz naših neuspehov in neuspehov drugih, ki so nam povzročili bolečino. Bog je tako dober in tako močan.«22
Pričujem, da je najvišji vzor ljubezni in odpuščanja naš Odrešenik, Jezus Kristus, ki je v bridki bolečini rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«23
Vem, da naš Oče v nebesih želi dobroto in upanje za vsakega svojih otrok. V Jeremiju beremo: »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje.«24
Jezus Kristus je vaš osebni Mesija, vaš ljubeči Odkupitelj in Odrešenik, ki pozna vaše srčne prošnje. Želi, da ozdravite in ste srečni. Ljubi vas. Joka z vami v vaši žalosti in se radosti, ko vas ozdravi. Molim, da bi zbrali pogum in se oklenili njegove ljubeče roke, ki jo vselej podaja,25 ko hodimo po zdravilni poti odpuščanja, v imenu Jezusa Kristusa, amen.