Bodite zvesti Bogu in njegovemu delu
Vsi si moramo prizadevati za svoje pričevanje o Jezusu Kristusu, brzdati moramo svoje strasti, se pokesati grehov in biti zvesti Bogu in njegovemu delu.
Lani oktobra so me skupaj s predsednikom M. Russellom Ballardom in starešino Jeffreyjem R. Hollandom napotili, naj obiščem Združeno kraljestvo, kjer smo vsi trije služili kot mladi misijonarji. Imeli smo privilegij, da smo učili in pričevali, pa tudi podoživljali zgodnjo zgodovino Cerkve na Britanskem otočju, kjer so bili moj prapraded Heber C. Kimball in njegovi družabniki prvi misijonarji.1
Predsednik Russell M. Nelson, ki se je šalil z nama glede te zadolžitve, je opozoril, da je bilo nenavadno zadolžiti tri apostole, naj obiščejo področje, kjer so v svoji mladosti služili kot misijonarji. Priznal je, da si vsi želijo zadolžitve, da bi obiskali svoj prvotni misijon. Z velikim nasmehom na obrazu je na kratko pojasnil običaj, da če obstaja še ena trojica apostolov, ki so pred več kot šestdesetimi leti služili v istem misijonu, potem prav tako lahko dobijo podobno zadolžitev.
Ko sem se pripravljal na to zadolžitev, sem ponovno prebral knjigo Life of Heber C. Kimball (Življenje Heberja C. Kimballa), ki jo je napisal njegov vnuk Orson F. Whitney, ki je bil kasneje poklican za apostola. Knjigo mi je podarila moja draga mati, ko mi je bilo skoraj sedem let. Pripravljali smo se, da se bomo udeležili posvetitve spomenika To je pravi kraj, ki ga je 24. julija 1947 posvetil predsednik George Albert Smith.2 Želela je, da bi o svojem predniku, Heberju C. Kimballu, vedel več.
Knjiga vsebuje globokoumno izjavo, ki jo pripisujejo predsedniku Kimballu in je pomembna za naš čas. Preden vam jo povem, naj vam predstavim nekaj ozadja.
Ko je bil prerok Joseph Smith zaprt v ječi Liberty, sta bila apostol Brigham Young in Heber C. Kimball odgovorna, da pod strašnimi, neugodnimi okoliščinami nadzirata umik svetih iz Misurija. Umik je bil potreben predvsem zaradi ukaza o iztrebljenju, ki ga je izdal guverner Lilburn W. Boggs.3
Skoraj trideset let kasneje je Heber C. Kimball, tedaj v Prvem predsedstvu, ko se je spominjal te zgodbe, novo generacijo učil: »Naj vam povem, da jih bo veliko od vas dočakalo dan, ko boste občutili toliko težav, preizkušenj in preganjanja, kot jih le lahko prenesete, in boste imeli obilo priložnosti, da pokažete, da ste zvesti Bogu in njegovemu delu.«4
Heber je nadaljeval: »Da bi se soočili s težavami, ki prihajajo, boste morali imeti lastno spoznanje o resnici tega dela. Težave bodo takšnega značaja, da bo vsak, moški ali ženska, ki nima osebnega spoznanja ali pričevanja, padel. Če nimate pričevanja, živite pravično in kličite Gospoda in ne prenehajte, dokler ga ne dobite. Če tega ne boste storili, ne boste zdržali. /…/ Napočil bo čas, ko nihče, ne moški ne ženska, ne bo mogel vztrajati s sposojeno lučjo. Vsakogar bo morala voditi notranja luč. /…/ Če je nimate, ne boste zdržali, zatorej si prizadevajte za pričevanje o Jezusu in se ga oklenite, da se ne boste opotekali in padli, ko bodo napočili težki časi.«5
Vsak potrebuje lastno pričevanje o Božjem delu6 in ključni vlogi Jezusa Kristusa. 76. razdelek Nauka in zavez se nanaša na tri stopnje slave in celestialno slavo primerja s soncem. Nato terestrialno slavo primerja z luno.7
Zanimivo je, da sonce oddaja svojo svetlobo, luna pa odseva svetlobo oziroma je »sposojena luč«. 79. verz, ki govori o terestrialnem kraljestvu, navaja: »To so tisti, ki niso hrabri v pričevanju o Jezusu.« S sposojeno lučjo ne moremo dobiti celestialnega kraljestva in živeti z Bogom Očetom; potrebujemo svoje pričevanje o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju.
Živimo v svetu, kjer se bohoti krivica8 in se srca odvračajo od Boga zaradi naukov ljudi.9 Ena najbolj prepričljivih primerov skrbi Heberja C. Kimballa glede pridobivanja pričevanja o Božjem delu in Jezusu Kristusu je v svetih spisih opredeljena v nasvetu, ki ga je dal Alma svojim trem sinovom – Helamanu, Šiblonu in Koriantonu.10 Dva od njegovih sinov sta bila zvesta Bogu in njegovemu delu. Eden pa je sprejel nekaj slabih odločitev. Menim, da je največji pomen Almovega nasveta ta, da ga je podal kot oče v korist svojih otrok.
Njegova največja skrb, kakor tudi za Heberja C. Kimballa, je bila, da bi vsak imel pričevanje o Jezusu Kristusu in bil zvest Bogu in njegovemu delu.
Alma je v svojem edinstvenem načinu, s katerim je učil sina Helamana, pomenljivo obljubil, »da bo vsak, kdor bo zaupal v Boga, v svojih preizkušnjah in svojih težavah in svojih stiskah prejel podporo in bo poslednji dan povzdignjen«.11
Almu se je sicer prikazal angel, a je to redkost. Bolj pogosti so vtisi, ki nam jih da Sveti Duh. Ti vtisi so lahko enako pomembni kot prikazovanje angelov. Predsednik Joseph Fielding Smith je učil: »Vtisi, ki jih v duši pusti Sveti Duh, so veliko pomembnejši od videnja. Ko Duh govori duhu, je pečat, ki ga pusti v duši, veliko težje izbrisati.« 12
To nas pripelje do nasveta, ki ga je Alma dal svojemu drugemu sinu, Šiblonu. Šiblon je bil pravičen prav kakor njegov brat Helaman. Nasvet, ki bi ga rad izpostavil, je v Almu 38:12, kjer med drugim piše: »[I]n glej tudi, da brzdaš vse svoje strasti, da te bo navdala ljubezen.«
Brzdati je zanimiv glagol. Ko jahamo konja, uporabljamo brzdo, da ga vodimo. Dobre sopomenke bi lahko bile usmerjati, nadzirati ali obvladovati. Stara zaveza nam pove, da smo radostno vzklikali, ko smo izvedeli, da bomo dobili snovno telo.13 Telo ni slabo – je lepo in bistvenega pomena – toda nekatere strasti, če jih ne uporabljamo primerno in ustrezno brzdamo, nas lahko ločijo od Boga in njegovega dela in škodljivo vplivajo na naše pričevanje.
Naj vam še posebej spregovorim o dveh strasteh – prvič, jezi, in drugič, poželenju.14 Zanimivo je, da obe, če ju ne brzdamo oziroma obvladamo, lahko povzročita veliko srčno bolečino, zmanjšata vpliv Duha in nas ločita od Boga in njegovega dela. Nasprotnik zgrabi vsako priložnost, da nam življenje zapolni s prizori nasilja in nemoralnosti.
V nekaterih družinah ni nič nenavadnega, če jezni mož ali žena udari zakonca ali otroka. Julija sem se v Londonu udeležil medstrankarskega parlamentarnega foruma Združenega kraljestva.15 Nasilje nad ženskami in mladino je bilo izpostavljeno kot velik svetovni problem. Poleg nasilja se drugi ujamejo v verbalno zlorabo. Razglas o družini pravi, da bodo tisti, »ki zlorabljajo zakonca ali naraščaj, nekega dne za to odgovarjali pred Bogom«.16
Predsednik Nelson je to močno poudaril včeraj dopoldne.17 Odločite se, prosim, da ne glede na to, ali so vas vaši starši zlorabljali ali ne, ne boste telesno ali verbalno ali čustveno zlorabljali svojega zakonca ali otrok.
Med najpomembnejšimi izzivi našega časa sta prepir in verbalna zloraba, povezani z družbenimi vprašanji. V veliko primerih sta jeza in žaljivo izražanje izpodrinila razum, pogovor in vljudnost. Številni so opustili svarilo Odrešenikovega najstarejšega apostola Petra, naj si prizadevajo za Kristusove lastnosti, kot so samoobvladovanje, stanovitnost, pobožnost, bratoljubje in ljubezen.18 Opustili so tudi Kristusovo lastnost ponižnosti.
Poleg nadzorovanja jeze in brzdanja drugih strasti moramo živeti čisto, moralno življenje tako, da nadzorujemo svoje misli, izražanje in dejanja. Ogibati se moramo pornografije, oceniti primernost tega, kar predvajamo v naših domovih, in ogibati se moramo vsake oblike grešnega obnašanja.
To nas privede do nasveta, ki ga je Alma dal svojemu sinu Koriantonu. Za razliko od svojih bratov, Helamana in Šiblona, se je Korianton vdal moralnemu prestopku.
Ker se je Korianton zapletel v nemoralnost, je bilo za Alma nujno, da ga pouči o kesanju. Moral ga je poučiti o resnosti greha in še, kako se pokesati.19
Alma je torej preventivno svetoval, naj brzdamo strasti, tistim pa, ki so grešili, je svetoval, naj se pokesajo. Predsednik Nelson je na aprilski generalni konference leta 2019 dal članom globok nasvet o kesanju. Jasno je povedal, da je vsakodnevno kesanje neločljiv del našega življenja. »Kesanje ni dogodek, je postopek. To je ključ do sreče in duševnega miru,« je učil. »Vsakodnevno kesanje je pot k neomadeževanosti in neomadeževanost prinaša moč.«20 Če bi Korianton storil, kar je svetoval predsednik Nelson, bi se pokesal brž, ko se je prepustil nečistim mislim. In veliki prestopki se ne bi zgodili.
Zaključni nasvet, ki ga je Alma dal svojim sinovom, je eden najpomembnejših naukov v vseh svetih spisih. Nanaša se na odkupno daritev, ki jo je izvedel Jezus Kristus.
Alma je pričeval, da bo Kristus odvzel greh.21 Brez Odrešenikove odkupne daritve bi večno načelo pravice narekovalo kazen.22 Zaradi Odrešenikove odkupne daritve milost lahko prevlada za tiste, ki se pokesajo, in jim dopusti, da se vrnejo v Božjo navzočnost. Dobro bi bilo, če bi o tem čudovitem nauku razmišljali.
Nihče se ne more vrniti k Bogu zgolj s svojimi dobrimi deli; vsi potrebujemo blagoslov Odrešenikovega žrtvovanja. Vsi smo grešili in le preko odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko prejmemo milost in živimo z Bogom.23
Alma je Koriantonu dal čudovit nasvet za vse nas, ki smo šli ali bomo šli skozi postopek kesanja ne glede na to, ali so grehi neznatni ali tako hudi kot tisti, ki jih je zagrešil Korianton. Alma 42:29 pravi: »In sedaj, sin moj, želim, da ne bi dovolil, da bi te to še skrbelo, dovoli pa samo svojim grehom, da te bodo skrbeli s takšno skrbjo, ki te bo pripravila do kesanja.«
Korianton je upošteval Almov nasvet in se pokesal in tudi častno služil. Zaradi Odrešenikove odkupne daritve je ozdravljenje na voljo vsem.
V Almovih dneh, v Hebrovih dneh in vsekakor tudi v naših dneh si moramo vsi prizadevati za svoje pričevanje o Jezusu Kristusu, brzdati svoje strasti, se pokesati grehov in najti mir v odkupni daritvi Jezusa Kristusa in biti zvesti Bogu in njegovemu delu.
Predsednik Russell M. Nelson je v nedavnem govoru in ponovno to dopoldne takole rekel: »Rotim vas, da prevzamete odgovornost za svoje pričevanje o Jezusu Kristusu. Trudite se zanj. Vzemite ga za svojega. Zanj skrbite. Negujte ga, da se bo okrepilo. Potem opazujte, kako se bodo v vašem življenju zgodili čudeži.«24
Hvaležen sem, da bomo zdaj prisluhnili predsedniku Nelsonu. Pričujem, da je predsednik Nelson Gospodov prerok za naš čas. Rad imam in cenim čudoviti navdih in vodstvo, ki nam ga daje.
Kot apostol Gospoda Jezusa Kristusa z gotovostjo pričujem o Odrešenikovi božanskosti in dejanskosti njegove odkupne daritve, v imenu Jezusa Kristusa, amen.