Živi Kristus

Pričevanje apostolov Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni

Živi Kristus: pričevanje apostolov, z dne 1. jan. 2002, ki sta ga podpisala Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov. Objavljeno je bilo aprila 2000 v Liahoni.

Ko se spominjamo rojstva Jezus Kristusa pred dvema tisočletjema, pričujemo o dejanskosti njegovega neprimerljivega življenja in o neskončni vrlini njegove velike odkupne žrtve. Nihče drug ni imel tako močnega vpliva na tiste, ki so živeli in bodo še živeli na Zemlji.

Bil je véliki Jahve Stare zaveze, Mesija Nove zaveze. Pod Očetovim vodstvom je bil stvarnik Zemlje. »Vse je nastalo po njem in brez njega ni nastalo nič, kar je nastalo.« (Jn 1:3) Čeprav je bil brez greha, se je krstil, da je izpolnil vso pravičnost. »Delal je dobra dela« (Apd 10:38), pa vendar so ga zaradi tega zaničevali. Njegov evangelij je bilo sporočilo miru in dobre volje. Vse je rotil, naj sledijo njegovemu zgledu. Hodil je po poteh Palestine, zdravil bolne, slepim vračal vid in obujal mrtve. Učil je večne resnice, o resničnosti predzemeljskega življenja, o namenu življenja na Zemlji in o zmožnostih Božjih sinov in hčera v prihodnjem življenju.

Uvedel je zakrament kot opomin na svojo veličastno odkupno žrtev. Prijeli so ga in obsodili z lažnimi obtožbami, spoznali za krivega, da bi zadovoljili drhal, in ga obsodili na smrt na kalvarijskem križu. Svoje življenje je dal, da bi odkupil grehe vsega človeštva. S svojim darom je plačal kazen v dobro vseh tistih, ki bodo kdaj živeli na Zemlji.

Svečano pričujemo, da se njegovo življenje, ki je v središču vse človeške zgodovine, ni začelo v Betlehemu. niti se končalo na Kalvariji. Bil je Očetov Prvorojeni, edinorojeni Sin v mesu, Odkupitelj sveta.

Vstal je iz groba, da bi postal »prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15:20). Kot vstali Gospod se je prikazal tistim, ki jih je v življenju imel rad. Prav tako je deloval med »drugimi ovcami« (Jn 10:16) v starodavni Ameriki. V sodobnem svetu sta se z Očetom prikazala fantu Josephu Smithu in najavila dolgo obljubljeno »razdobje [polnosti] časov« (Ef 1:10).

O živem Kristusu je prerok Joseph dejal, da so bile njegove oči kot ognjeni plamen, lasje na njegovi glavi so bili beli kot čisti sneg, njegovo obličje je žarelo bolj kot svetlo sonce in njegov glas je bil kot glas bučanja velikih vodá, in sicer glas Jahveja, ki je dejal, da je prvi in zadnji, da je on tisti, ki živi, in tisti, ki je bil umorjen, on je naš zagovornik pri Očetu (gl. NaZ 110:3–4).

O njem je prerok prav tako izjavil: »Po številnih pričevanjih, ki smo jih izrekli o Odrešeniku, je to pričevanje zadnje od vseh, ki ga izrekamo o njem: da živí! Kajti videli smo ga, in sicer na Božji resnici, in slišali glas, ki je pričeval, da je Očetov Edinorojeni — da je ustvaril in da so bili po njem in od njega ustvarjeni vsi svetovi, in prebivalci le–teh so Božji sinovi in hčere.« (gl. NaZ 76:22–24)

S svečanimi besedami razglašamo, da sta bila njegovo duhovništvo in Cerkev na Zemlji obnovljena — »sezidana […] na temelju apostolov in prerokov. Vogelni kamen pa je sam Kristus Jezus« (Ef 2:20).

Pričujemo, da se bo nekega dne vrnil na Zemljo. »In razodene se veličastvo Gospodovo in vse meso ga bo hkrati gledalo.« (Iz 40:5) Vladal bo kot Kralj Kraljev in kraljeval bo kot Gospod Gospodov, in vsako koleno se bo upognilo in vsak jezik bo s čaščenjem govoril pred njim. Vsakemu od nas bo sojeno po delih in željah našega srca.

Kot njegovi pristojno posvečeni apostoli pričujemo, da je Jezus živi Kristus, nesmrtni Božji Sin. On je veliki kralj Emanuel, ki danes stoji na Očetovi desnici. On je luč, življenje in upanje sveta. Njegova pot vodi v srečo v tem življenju in v večno življenje v prihodnem svetu. Bogu hvala za neprecenljiv dar njegovega Sina!