Pomoč otrokom pri pripravah na krst
Pri tem ko otrokom pomagamo stopiti na pot zavez, lahko molimo, uporabimo namero in smo potrpežljivi.
Ko se otroci v Cerkvi krstijo in jih potrdijo, je to zanje razburljiva prelomnica. Medtem ko se jih veliko teh uredb veseli, je pri otrocih pogosto tudi, da so zaradi tega živčni ali se bojijo.
Ker pišem za Prijatelja, cerkveno revijo za otroke, sem slišala veliko zgodb otrok, ki se bojijo, da niso pripravljeni, da bi sklenili to zavezo. Nekatere skrbi, da nimajo dovolj močnega pričevanja. Nekateri se bojijo vode. Nekateri pa čutijo neverjetno močan pritisk, da bi morali biti popolni.
Sledi nekaj načinov, ki bodo vašim otrokom v pomoč, da bodo čutili, da so pripravljeni, in da bodo samozavestni, ko bodo napravili naslednji korak na poti zavez.
Učite z namero
O krstu lahko razmišljate kot o obredu prehoda ali preprosto nečem, kar se zgodi, ko vaš otrok dopolni osem let. Toda v resnici je krst sveta odločitev, kar pomeni, da morajo razumeti, zakaj je pomemben. Če jih boste učili načrtno, bo krst lahko dobil globlji pomen (in bo manj zastrašujoč). Učite jih, kot bi o Cerkvi učili vsakogar, preden se krsti.
Pomembno je, da otroke učimo o zavezah, ki jih bodo sklenili ob krstu. Dobra novica pa je, da to ni nekaj, kar moramo (ali bi morali) narediti čez noč ali v enem tednu. Dosleden čas za preučevanje evangelija doma je najboljši način, kako otrokom pomagate, da se pripravijo na krst. Vendar je nekaj stvari, ki so zlasti koristne, če se nanje osredotočite, ko se vaš otrok približuje krstu:
-
Preprosto se pogovarjajte, kako s krstom obljubimo, da bomo sledili Jezusu Kristusu.
-
O krstu berite v svetih spisih, denimo v Moziju 18:8–10. Verze pojasnite, da bo vaš otrok razumel in vas bo sam lahko učil o tej zamisli. Na primer, neka nedavno krščena deklica s Havajev v ZDA je »nositi bremena drug drugega« opisala kot »pomagati vsakomur, ko potrebuje pomoč«.
-
Poskrbite, da se boste z njimi pogovarjali o daru Svetega Duha, in pripovedujte o izkušnjah, ki ste jih imeli, ko vas je Sveti Duh v življenju blagoslovil.
Nekatere otroke skrbi zaradi krsta, ker mislijo, da nimajo dovolj trdnega pričevanja. Otrokom pomagajte, da se bodo spomnili dobrih občutkov, ki so jih imeli, ko so naredili nekaj prijaznega, peli v Osnovni ali govorili o evangeliju. Spodbujajte jih, da bodo razmišljali, kako vse vedo, da jih nebeški Oče ljubi. Pojasnite, da so vse to začetki pričevanja in da bo njihovo pričevanje sčasoma raslo, če bodo sprejemali dobre odločitve.
Pokažite, kaj pričakovati
Če je vaš otrok živčen zaradi krsta – celo če ni videti – je lahko koristno, če se pogovarjate, kaj naj pričakuje. Dobro je začeti s pripravami na razgovor, ki ga bodo imeli s škofom ali predsednikom veje. Če boste otrokom pomagali odgovoriti na vprašanja, kot sta »Zakaj je krst pomemben?« in »Kaj pomeni prevzeti Kristusovo ime?«, jim je to lahko v pomoč, da se bodo na ta razgovor pripravili. Otroku pomagajte, da si bo zapomnil, da je škof tam zato, da mu pomaga, da bo pripravljen, ne da jih izprašuje ali izpostavlja. In ne pozabite, če otrok želi, ga na razgovoru vedno lahko spremljate.
Nadalje morate otroka pripraviti na to, kaj naj pričakuje, da se bo na dan krsta dejansko zgodilo. Pokažite mu, kako naj stoji, ko je v bazenu. Lahko celo povabite brata z duhovništvom, ki bo otroka krstil, da vadita fizični gib pri krstu, ko nista v vodi, zato da bo otrok vedel, kako se bo počutil, ko bo potopljen in dvignjen na površje. Pojasnite, kaj se bo zgodilo med potrditvijo.
Če se vaš otrok boji iti pod vodo, v duhu molitve premislite načine, kako mu lahko pomagate, ko se bo krst približeval, da bo ta strah premagal. Lahko gledata, kako se krsti nekdo drug, da bo videl, kako malo časa je pod vodo. Lahko vadita in si zatisneta nos in skupaj dasta obraza za nekaj sekund pod vodo. V vašem področju je morda kdo, ki otroke uči plavati, ki bi lahko kaj svetoval. Kar koli boste naredili, poskrbite, da to naredite ljubeče in potrpežljivo.
Bolj bo otrok čuti, da je pripravljen glede fizičnih podrobnosti krsta, bolj se bo lahko sprostil in osredotočil na duhovno zavezo, ki jo sklepa.
Osredotočite se na napredek, ne na popolnost
Včasih, morda ker preveč govorimo o očiščujočem vidiku krsta, otroci narobe razumejo in mislijo, da morajo biti po uredbi popolni. Ena najpogostejših zgodb, ki jih slišimo pri Prijatelju, je panika, ki jo otrok doživi, ko prvič po krstu naredi napako. Če se prereka z bratom ali sestro ali pozabi nekaj narediti, se počuti, kakor da je za vedno ob dobre občutke!
Odločilno je, da kot starši in voditelji otrokom pomagamo, da razumejo načelo kesanja. Ali naši otroci razumejo, da je to, da napake prepoznamo in se iz njih učimo, del tega, kako se tukaj na zemlji učimo in rastemo? Ali vedo, da lahko kadar koli molijo za odpuščanje? In da ko vsak teden vzamejo zakrament, obnovijo tiste zaveze, ki so jih sklenili ob krstu? Pričujte, da je priložnost za kesanje blagoslov in dar. Pri krstu ne gre za to, da smo zdaj popolni, temveč bolj za to, da stopimo na pot zavez in vsak dan delamo korake, da bi postali bolj podobni Jezusu Kristusu.
Lep začetek
Namesto tega, da bi krst in potrditev videli kot cilj, otrokom lahko pomagamo, da ju vidijo kot lep začetek – uvod v novo življenje kot učenci Jezusa Kristusa v zavezi. Bodisi je vaš otrok navdušen, živčen bodisi malce obojega, poskrbite, da po tej poti ne hodi sam. Če molimo, uporabimo namero in smo potrpežljivi, otrokom lahko pomagamo čutiti radost, ko naredijo ta korak nazaj v nebeški dom.