Pridi in hodi za menoj: Nauk in zaveze 18–19
Vrednost vsake duše
Zakaj smo za nebeškega Očeta tako dragoceni?
Nedavno sem začutil navdih, naj ponovno navežem stik z družino, ki sva jo z družabnikom učila in krstila, ko sem bil pred skoraj štiridesetimi leti v Bruslju v Belgiji mlad misijonar. Minilo je že kar nekaj časa, ko sem nazadnje govoril s katerim od njih.
Preko čudeža današnje tehnologije sem na družbenem omrežju poiskal mater družine. Z njo sem uspel vzpostaviti čudovit video pogovor. Spominjala sva se svetih izkušenj, ki sva jih imela pred leti, ko je njena družina spoznala obnovljeni evangelij.
Ni bila najboljšega zdravja in splet okoliščin jo je ločil od družine. Ko sva govorila, sem čutil, kako nebeški Oče in Odrešenik močno ljubita to sestro. Čutil sem njeno veliko večno vrednost, čeprav je nekoliko odtavala od Cerkve. Rekel sem, da jo imam rad, in pričeval, da jo Bog ljubi in da jo ima v mislih. Ko sva drug drugemu rekla, da se imava rada, so nama v oči stopile solze. Obljubila sva, da bova pogosteje v stikih. Bil sem tako hvaležen, da me je vsevedni in ljubeči Bog navdihnil, naj to mojo drago prijateljico tisti dan poiščem.
»Zakaj« nas Bog ljubi
Ko je angel Nefija vprašal o Božji blagohotnosti, je ponižno odgovoril: »Vem, da ljubi svoje otroke; vendar ne poznam pomena vsega.« (1 Nefi 11:17) Pogosto sem se spraševal, kako je Nefi doumel to preprosto lepo resnico: Bog svoje otroke ljubi. Jasno je, da je poznal Kristusov nauk, kot so ga učili njegovi »dobri starši« (1 Nefi 1:1). Vendar je poznal tudi Odrešenikov »zakaj«. In kaj je ta »zakaj«?
Zakaj je bil Bog pripravljen dopustiti, da je njegov Sin služil kot žrtev? Zakaj nas je poslal sem, da se dokažemo in smo preizkušeni? Ker je, kakor uči enako lepa resnica, »vrednost duš /…/ velika v Božjih očeh« (Nauk in zaveze 18:10).
Zakaj imamo zanj tako veliko vrednost? Seveda nas zato, ker smo njegovi otroci, ljubi. A v naslednjih nekaj verzih opiše veliki dar, ki ga je dal vsakemu od nas zaradi svoje ljubezni do nas – svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa. Svojega Sina je poslal, da je »prestal smrt po mesu; zatorej je prenašal bolečine vseh ljudi, da bi se vsi ljudje pokesali in prišli k njemu. In ponovno je vstal od mrtvih, da bi k sebi pripeljal vse ljudi pod pogoji kesanja.« (Nauk in zaveze 18:11–12) Pravi nam: »[T]o je moje delo in moja slava – da uresničim človekovo nesmrtnost in večno življenje.« (Mojzes 1:39)
Kesanje in radost
Ni čudno, da nebeški Oče čuti veliko radost, ko se pokesamo. Naša pripravljenost, da se pokesamo, je dokaz naše globoke hvaležnosti za sijajni in neprimerljivi dar Odrešenika in Odkupitelja sveta. Samo po in preko Jezusa Kristusa lahko postanemo vredni, da samozavestno stopimo v Božjo navzočnost (gl. Nauk in zaveze 121:45).
Predsednik Russell M. Nelson je pojasnil: »Preveč ljudi gleda na kesanje kot na kazen – na nekaj, čemur se je razen v najresnejših razmerah treba izogniti. Vendar ta občutek kaznovanja izvira od Satana. Poskuša nam preprečiti, da bi se ozrli k Jezusu Kristusu, ki čaka z iztegnjenimi rokami, upajoč in pripravljen zdraviti, odpuščati, prečistiti, okrepiti, očistiti in posvetiti. /…/
Za naš osebni napredek ni ničesar bolj osvobajajočega, bolj plemenitega oziroma bolj ključnega kot to, da se redno vsakodnevno osredotočamo na kesanje. Kesanje ni dogodek, je postopek. Je ključ do sreče in duševnega miru. Ko je kesanje povezano z vero, nam odpre dostop do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa.«1
Vabljeni smo kot pomočniki
Gospod v razodetjih poslednjih dni svoje otroke–služabnike velikokrat prosi, naj njemu in njegovemu Sinu pomagamo pri delu glede odrešenja in povzdignjenja (gl. Nauk in zaveze 18:14). Samo pomislite! Bog stvarstva nas v našem nepopolnem stanju prosi, naj njegovim otrokom, ki so velike vrednosti, pomagamo, da se vrnejo k njemu. Ve, da je delo zahtevno. Veliko jih bo, ki naše prošnje, naj »mu prisluhnejo«, ne bodo sprejeli. Vendar zatrjuje, da je on Bog »vsakega«. »In če bo tako, da bosta vse svoje dni delala, klicoč to ljudstvo h kesanju, in mi pripeljala samo eno dušo, kako velika bo vajina radost nad njim v kraljestvu mojega Očeta!« (Nauk in zaveze 18:15; poudarek dodan)
Nemara se boste vprašali: »Kaj naj naredim, da bom nekomu pomagal, da bo prišel h Kristusu, se pokesal in bo blagoslovljen z njegovo odkupno daritvijo?«
Starešina Dieter F. Uchtdorf iz zbora dvanajstih apostolov je takole svetoval glede sodelovanja pri delu glede odrešenja in povzdignjenja: »Razumite, da ni vaša naloga, da spreobrnete ljudi. To je vloga Svetega Duha. Vaša vloga je, da poveste, kar je v vašem srcu, in živite v skladu s svojimi prepričanji.
Zato naj vam ne vzame poguma, če nekdo evangelijskega sporočila ne sprejme takoj. To ni osebni poraz.
To je med posameznikom in nebeškim Očetom.
Na vas je, da ljubite Boga in bližnje, njegove otroke.
Verujte, ljubite, delajte.
Sledite tej poti in Bog bo delal čudeže preko vas, da bo blagoslovil svoje dragocene otroke.«2
Na obeh straneh tančice
Povabilo, naj pridemo h Kristusu preko kesanja, ni prihranjeno samo za tiste, ki živijo na tej zemlji. »Mrtvi, ki se pokesajo, bodo odkupljeni zaradi poslušnosti uredbam Božje hiše.« (Nauk in zaveze 138:58) Tempeljsko delo in družinska zgodovina sta pomembna vidika zbiranja razkropljenega Izraela na obeh straneh tančice. Lahko čutimo veliko radost, ko opravljamo delo za tiste, ki so odšli v svet duš, vedoč, da jih bo v tistem kraljestvu, kakor je rekel predsednik Wilford Woodruff (1807–1898) »zelo malo, če sploh kdo, ki ne bodo sprejeli evangelija«.3 Nedvomno se bodo veselili dne, ko bodo zanje v Gospodovi hiši opravljene odrešilne uredbe.
Starešina Dale G. Renlund iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Ko zberemo podatke o svoji družini in gremo v tempelj namesto naših prednikov, Bog številne od teh obljubljenih blagoslovov izpolni istočasno na obeh straneh tančice. Podobno smo blagoslovljeni, ko pri tem delu pomagamo drugim v oddelkih in kolih. Člani, ki ne živijo blizu templja, prav tako prejmejo te blagoslove, če sodelujejo pri družinski zgodovini z zbiranjem imen svojih prednikov z namenom izvajanja tempeljskih uredb.«4
Čudovito je vedeti, da nebeški Oče ljubi vsakega svojega otroka. Zanj smo velike vrednosti. Vsak od nas ima sveto odgovornost, da služi Božjim otrokom na obeh straneh tančice in jim pomaga, da se zavedo svoje velike vrednosti.
Pomagajte jim, da bodo uvideli svojo vrednost
Prosim vas, da navežete stik s tistimi, ki so bili del vašega življenja in so bili morda nekaj časa pozabljeni. Poiščite tiste, ki so zapustili pot zavez. Služite ljudem, ki potrebujejo Kristusovo ljubezen. S tistimi na drugi strani tančice se povežite preko tempeljskega dela in družinske zgodovine, vključno s popisovanjem. Drugim pomagajte, da bodo preko vas čutili Božjo ljubezen.
Povedala mi je tudi, da njena najstarejša hči še vedno hodi v cerkev. S to hčerko sem takoj navezal stik preko video klepeta. Predstavila me je vsakemu od svojih lepih štirih otrok, nakar mi je povedala, da tisti večer pridejo k njej na večerjo redni misijonarji. Kakšen blagoslov je bilo videti, da je bila še vedno zvesta članica Cerkve!
Kot sem obljubil, se z mojo drago belgijsko prijateljico že več kot štiri mesece pogovarjava vsako nedeljo. Predlagal sem ji, naj si naloži aplikacijo Evangelijska knjižnica. Nanjo sem opozoril predsednika lokalne veje in obiskala sta jo redna misijonarja in ji dala duhovniški blagoslov. Naslednji teden je prvič po tridesetih letih prišla na zakramentni sestanek. Ko sva govorila nazadnje, je bila presrečna, da se je ponovno pridružila telesu Cerkve Jezusa Kristusa.
Ko sem se z njo pogovarjal, sem razumel, v nekakšni majhni meri, sporočilo naslednjega odlomka iz svetih spisov: »In sedaj, če bo vajina radost velika nad eno dušo, ki sta mi jo pripeljala v kraljestvo mojega Očeta, kako velika bo vajina radost, če bosta k meni pripeljala veliko duš!« (Nauk in zaveze 18:16)
Vrednost vsake duše je velika!
J. Kirk Richards: Dvignite povešene roke
»[N]i vaša naloga, da spreobrnete ljudi. To je vloga Svetega Duha. Vaša vloga je, da poveste, kar je v vašem srcu in živite v skladu s svojimi prepričanji.«
starešina Dieter F. Uchtdorf
J. Kirk Richards: Lux Condivis (Skupna luč),
Vsak od nas ima sveto odgovornost, da na obeh straneh tančice služi otrokom nebeškega Očeta.
J. Kirk Richards: Breakthrough (Uspeh)