»Gospod je bil z Jožefom« Liahona, mar./apr. 2022
Pridi in hodi za menoj
Gospod je bil z Jožefom
Ko vijugamo med življenjskimi vzponi in padci, se lahko veliko naučimo iz zgleda starodavnega preroka Jožefa.
Jean Adrien Guignet: Jožef razloži faraonove sanje, Muzej lepih umetnosti, Rouen, Francija/Bridgeman Images
Pred več leti smo bili z družino navdušeni, ko smo izvedeli, da z ženo Terri pričakujeva četrtega otroka. A po nekaj mesecih nosečnosti smo izvedeli, da ima Terri potencialno nevarno zdravstveno težavo. Najvarnejša možnost zanjo je bila, da bi jo sprejeli v bolnišnico, kjer bi imela stalno oskrbo. Priklenjena je bila na posteljo, da bi nosečnost trajala kar najdlje.
Za našo družino, še posebej za Terri, je bilo to temačno in težko obdobje. Počutila se je tako osamljeno. In pred mano je bil izziv, kako poskrbeti za tri majhne otroke, hkrati pa delati v službi in služiti kot škof. Življenje je bilo na pogled kaotično in težko.
Ko je bila Terri osamljena, je našla uteho v besedah prelepe hvalnice:
Ob sebi te potrebujem vsako uro,
le tvoja milost izniči skušnjavčevo moč.
Kdo naj me vodi in podpira kakor ti?
Ko je oblačno ali sončno, z menoj ostani! 1
Gospod je bil z nami
Za rojstvo sina Jacea je bila na koncu potrebna nujna operacija. A tako za mater kot sina so dobro poskrbeli, ker je bila Terri že v bolnišnici. V življenju smo občutili Gospodovo zaščito.
Jace se je rodil štiri tedne prezgodaj in premestili so ga v enoto intenzivne nege za novorojenčke. Domov sva se vrnila brez najinega otročička. V naslednjih mesecih sva vsak dan hodila v bolnišnico. Videti je bilo, da nas je življenje pripeljalo do najnižje točke.
Vendar smo bili spet priča Gospodovi roki. Jace je napredoval do te mere, da smo ga lahko pripeljali domov, kar je bil vrhunec, saj smo bili združeni kot družina.
Nato smo izvedeli, da ima Jace sagitalno sinostozo, stanje, pri katerem se kosti v lobanji prezgodaj združijo. Zaradi tega novorojenčkova glava ne more rasti. Edino zdravljenje je bilo, da so operativno odstranili velik del Jacove lobanje, ko je bil star komaj tri mesece. Izziv smo zdržali z molitvijo in duhovniškimi blagoslovi. Ponovno smo v življenju videli Gospodovo roko. Molitve so bile uslišane. Blagoslovi so se izpolnili. Operacija je bila uspešna. V življenju smo spet dosegli vrhunec.
Kakšna vožnja z vlakom smrti! A Gospod nas je na tem potovanju naučil veliko lekcij. Vemo, da je bil z nami na vsakem koraku.
Jožef je doživel vzpone in padce
William Brassey Hole: Jožefa prodajo v Egipt, © Look And Learn/Bridgeman Images
Ko v Stari zavezi proučujemo Jožefovo življenje, ugotovimo, da je bilo tudi njegovo življenje potovanje od vzponov do padcev in nazaj do življenjskih vzponov. Spoznamo, da je bil Gospod vselej z njim, v dobrem in slabem.
Suknja, ki jo je Jakob dal Jožefu, lepo simbolizira Jakobovo ljubezen do Jožefa. A služila je tudi kot nadležen opomnik Jožefovim bratom o odnosu med Jožefom in očetom.
Ko so bratje šli past očetove črede, je Jakob prosil Jožefa, naj gre pogledat, kako so. Jožef mu je ustregel in je šel. Toda videti je, da se je na poti izgubil. Zato je Gospod poslal moža, ki je dal Jožefu navodila, da je našel brate (gl. 1 Mojzes 37:15–17).
Ko so Jožefovi bratje skovali zaroto, da ga bodo ubili, se zdi več kot le naključje, da je mimo šla karavana na poti v Egipt. Namesto da bi Jožefa ubili ali pustili umreti v suhem vodnjaku, so ga bratje prodali karavani. (Gl. 1 Mojzes 37:25–28.)
Gospodovo vodstvo je bilo ponovno očitno, ko je karavana Jožefa prodala Potifarju, poveljniku faraonove telesne straže. Jožef je celo kot služabnik vsako izkušnjo obrnil v nekaj dobrega. Potifar ga je postavil za nadzornika v svoji hiši. Vse, kar je imel, je dal v Jožefove roke. (Gl. 1 Mojzes 39:4.) Jožef je potoval od najnižje do najvišje točke. Zdaj je bil deležen priložnosti in privilegijev v Potifarjevi hiši.
Vendar najvišja točka ni trajala dolgo. Ko je Jožef zbežal pred nespodobnim osvajanjem Potifarjeve žene, ga je ta obtožila nemoralnosti. Kljub lažnim obtožbam bi Jožefa zlahka usmrtili. Neverjetno je, da so ga namesto tega le vrgli v ječo. Gospodova roka je ponovno ohranila Jožefa pri življenju.
Izjemna vera
Kaj bi storili, če bi bili vi tisti, ki so vas po krivici vrgli v ječo? Če je kdo imel razlog za malodušje in zagrenjenost, ga je zagotovo Jožef. Hud padec z višine v globino bi v njem zlahka porajal misli: »Kakšen smisel ima truditi se, da bi služil Bogu? Vedno me le kaznuje.« A Jožef ni postal zagrenjen ali krivil Gospoda in ni obupal. Njegova izjemna vera se ni nikdar omajala.
In niti v najmračnejših dneh jetništva Gospod Jožefa ni zapustil. Najprej je Gospod Jožefu dal priložnost, da je razložil točajeve in pekove sanje (gl. 1 Mojzes 40). Ko je to nekaj let kasneje pripeljalo do priložnosti, da je razložil faraonove sanje, je Jožef priznal, da je sposobnost za to dobil od Boga (gl. 1 Mojzes 41:16). Faraon Jožefu ni le povrnil položaja, temveč »ga je postavil nad vso egiptovsko deželo« (1 Mozes 41:43). Potem ko je Jožef dolga leta trpel in se mučil, mu je Bog omogočil, da je postal vpliven v deželi, bil je takoj za faraonom – naslednja najvišja točka v Jožefovem življenju.
Bog to misli v naše dobro
Jožef se je nazadnje ponovno srečal z brati, s tistimi, ki so spletkarili proti njemu in ga prodali v suženjstvo. Zlahka bi bil zagrenjen. Zlahka bi jih krivil za »razjarjenost zaradi nepravičnosti«, ki so mu jo povzročili. 2
A Jožef je spoznal, da je imel Gospod pregled nad vzponi in padci v njegovem življenju. Njegove besede bratom nudijo vpogled v to razumevanje:
»’Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro, da naredi to, kar je očitno danes: da ohrani pri življenju številno ljudstvo.
Ne bojte se torej! Poskrbel bom za vas in za vaše otroke.’ Tako jih je tolažil in jim govoril na srce.« (1 Mojzes 50:20–21)
Ko vijugamo med življenjskimi vzponi in padci, kako čudovit opomnik je to, da Gospod to misli v naše dobro. Gospod je pojasnil isto načelo tudi Josephu iz poslednjih dni:
»Če boš poklican iti skozi stisko, /…/
če te bodo obsodili z vsakovrstnimi lažnimi obtožbami, če bodo tvoji sovražniki planili nate, če te bodo iztrgali iz družbe očeta in matere /…/ in te bodo odvlekli v ječo, /…/
/…/ vedi, sin moj, da ti bo vse to dalo izkušnje in bo za tvoje dobro.« (Nauk in zaveze 122:5–7)
Vselej obstajajo stiske
Ko sva se s Terri prebijala skozi izzive, sva našla uteho v naslednjih besedah Božjega preroka:
»Rad bi, da veste, da je v zemeljskem življenju vedno bilo nekaj težav in vedno bodo. Toda če vemo to, kar vemo, in živimo, kot bi morali živeli, za pesimizem in obup res ni prostora, ni opravičila. /…/
/…/ Upam, da ne boste verjeli, da so se vse svetovne težave zgrnile v vaše desetletje, oziroma da stvari še niso bile slabše, kot so za vas osebno, oziroma da se ne bodo nikoli izboljšale. Zagotavljam vam, da so stvari že bile slabše in se bodo vselej izboljšale. Vselej se izboljšajo – zlasti če živimo in imamo radi evangelij Jezusa Kristusa in mu damo priložnost, da uspeva v našem življenju.« 3
Iz Jožefove zgodbe in iz žalostnih dogodkov v svetu okoli nas zlahka vidimo, da se slàbo dogaja tudi dobrim ljudem. Pravično življenje ne pomeni, da se bomo v življenju izognili izzivom in žalosti. A prav kakor je bil Gospod v stiskah z Jožefom, bo tudi z nami. Preizkušnje bodo neizogibno prišle. A če jih bomo prestali odločeni, da bomo poslušali Gospoda, nas bo vodil in navdihoval, prav kakor je Jožefa.