Feagaiga Tuai 2022
21–27 Fepuari. Kenese 24–27: Ua Faafouina le Feagaiga


“21–27 Fepuari. Kenese 24–27: Ua Faafouina le Feagaiga’” Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Le Aoga Sa: Feagaiga Tuai 2022 (2021)

“21–27 Fepuari. Kenese 24-27” Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Le Aoga Sa: 2022

Ata
Repeka

ata o Repeka na tusia e Dilleen Marsh

21–27 Fepuari

Kenese 24–27

Ua Faafouina le Feagaiga

Ao e faitauina le Kenese 24–27, tatalo ia iloa le ala e te uunaia ai tagata o le vasega ia maua o latou lava aafiaga e aoao ai mai tusitusiga paia.

Tusi Faamaumau Ou Lagona Uunai

Ata
aikona o le fefaasoaai

Valaaulia le Fefaasoaai

Ina ia uunaia tagata o le vasega e faasoa mai o latou malamalamaaga mai le Kenese 24–27, e mafai ona e valaaulia i latou e filifili se fuaitau faapitoa na uunaia ai i latou ma tusi i se fasi pepa. Ao mai pepa, ma filifili ni nai pepa e faitau ma talanoaina o se vasega.

Ata
aikona o le aoao atu

Aoao Atu le Aoaoga Faavae

Kenese 24

O le faaipoipoga i le feagaiga e taua i le fuafuaga e faavavau a le Atua.

  • O le taua na tuuina e Aperaamo i le sueina o se ava mo Isaako ua saunia ai se avanoa e talanoaina ai le taua o le faaipoipoga i le feagaiga i le fuafuaga a le Atua mo i tatou. Ina ia amata le talanoaga, e mafai e tagata o le vasega ona iloilo le Kenese 24 ma faasoa mai mea na faia e le Alii e fesoasoani ai i le tuufaatasia o Isaako ma Repeka i le faaipoipoga. Aisea e taua ai le faaipoipoga i le Alii? Ina ia fesoasoani i tagata o le vasega e talanoaina lenei fesili, e mafai ona e faasoa atu ia i latou le saunoaga a Elder D. Todd Christofferson i le “Punaoa Faaopoopo.” E mafai faapefea ona tatou fesoasoani ia mautinoa ua faataunuuina faamoemoega o le Atua mo le faaipoipoga?

  • Fesili i tagata o le vasega po o a uiga lelei ua latou vaaia i se toalua, matua, po o isi ulugalii faaipoipo na saofaga i se faaipoipoga faamaoni, ma le fiafia. O le tala i le Kenese 24 ua faaalia ai uiga lelei e mafai ona fesoasoani i se tagata e fatuina ai le fiafia i le faaipoipoga—ma isi vaega o le olaga. Mo se faataitaiga, i le fuaiupu 12 tatou te aoao ai e uiga i le taialaina e ala i le tatalo, ma i le fuaiupu 19 tatou te aoao ai e uiga i le tuuina atu o le taumafaiga faaopoopo i le auauna atu. O a isi mataupu faavae e mafai ona maua i nei mataupu? E mafai foi e tagata o le vasega ona vaai i le “O Le Aiga: O se Folafolaga i le Lalolagi” (ChurchofJesusChrist.org).

Kenese 25:29–34

E mafai ona tatou filifili i le va o le faamalieina vave ma mea e sili atu le taua.

  • E mafai faapefea ona e fesoasoani i tagata o le vasega ia maua ni lesona patino mai i aafiaga o Iakopo ma Esau? O se tasi auala o le valaaulia lea o i latou e fai ni lisi se lua i le laupapa—o le tasi o faamanuiaga faavavau e finagalo le Atua e tuuina mai ia i tatou ae o le isi o mea faalelalolagi e faatosina ese ai i tatou mai na faamanuiaga. Ona mafai lea e tagata o le vasega ona faitau le Kenese 25:29–34, ma sui le “tofi” i se mea mai le lisi muamua ma le “atasema” i se mea mai le lisi lona lua. E faapefea ona taumafai Satani e uunai i tatou ia fesuia’i faamanuiaga a le Atua mo mea e leai ni aoga? Mafaufau e valaaulia tagata o le vasega e tuuina atu i le tasi ma le isi ni fautuaga pe faapefea ona taulai atu i le Faaola ma faamanuiaga faavavau ua Ia ofoina atu ia i tatou.

Kenese 26:18–25, 32–33

O Iesu Keriso i le vai eli o le vai ola.

  • Ua ta’ua e leKenese 26 ni nai taimi na eliina ai e Isaako ma lona aiga ni vai eli ia maua ai ni vai, ma o lenei mea na masani ona manaomia ai le taumafaiga sili. O lenei mea moni e mafai ona fesoasoani ia te oe e aoao atu ai tagata o le vasega e uiga i taumafaiga e manaomia ia aumaia ai le “vai ola” a le Faaola i o tatou olaga (tagai Ioane 4:10). Atonu e mafai ona e faaalia lenei mea i se atatusi i le laupapa o se vai puna ua ufitia e le loloto o le palapala. E mafai e tagata o le vasega ona feauaua’i e tapē ese nisi o palapala ao latou faamatalaina pe faapefea ona latou mauaina le vai ola a le Faaola. Uunaia i latou e faaaoga le Taiala i Tusitusiga Paia e sue ai fuaiupu e fesootai i mea latou te faasoa mai.

    Ata
    o se vai eli anamua

    O se vai eli i Peresepa anamua, lea na eli ai vai eli e Aperaamo ma Isaako.

Ata
aikona o punaoa faaopoopo

Punaoa Faaopoopo

O le faaipoipoga ma le aiga o le foafoaga a le Atua.

Na tuuina mai e Elder D. Todd Christofferson ni mafuaaga pe aisea e taua tele ai le faaipoipoga ma le aiga i le fuafuaga a le Atua:

“O se aiga e fausia i luga o le faaipoipoga a se alii ma se tamaitai e maua ai se faatulagaga sili mo le fuafuaga a le Atua ia lauusiusi—o le faatulagaga mo le fanauina o fanau, o e o mai i le mama a’ia’i ma le taumamaina mai le Atua, ma le siosiomaga mo le aoaoina ma sauniuniga o le a latou moomia mo se olaga manuia faaletino, ma se olaga e faavavau i le lalolagi a sau. O se vaega toatele naua o aiga e fausia i na ituaiga o faaipoipoga e taua mo nuu ia ola ai ma lauusiusi. …

“… Peitai o la tatou tautinoga mo le matafaioi a le faaipoipoga ma le aiga e le faavaea i luga o suesuega faaagafesootai, ae i luga o le upumoni faapea o ni foafoaga ia a le Atua. O Ia o le na foafoaina i le amataga ia Atamu ma Eva i Lona faatusa, o le tane ma le fafine, ma tuufaatasia i la’ua o se tane ma se ava ia avea ma “tino e tasi” ma ia fanafanau ma uluuluola ia tumu ai le lalolagi. E tofu tauaveina e tagata taitasi le faatusa paia, ae o totonu o le tuufaatasiga faalefaaipoipoga o le tane ma le fafine e avea ma tino e tasi, tatou te maua ai le uiga aupito sili ona atoa o le foafoaina o i tatou i le faatusa o le Atua—o le tane ma le fafine. … O lena faaipoipoga … o se vaega lava lea o le fuafuaga o le fiafia e pei o le Pa’ū ma le Togiola” (“Aisea e Faaipoipo Ai, Aisea e Fai ai se Aiga,” Liahona, Me 2015, 52).

Faaleleia o Lo Tatou Aoao Atu

Faatotonugalemu lou aoao atu i le aoaoga faavae. A o e valaaulia tagata o le vasega e faasoa mai, ia mautinoa e te faaauau ona aumaia le talanoaga i tua i le aoaoga faavae o i le mau. E mafai ona e faia lenei mea i le fai atu i tagata aoao e faitau ia mau i le vasega, ma fai ni fesili e uiga i mea ua fai mai ai le mau, ma valaaulia tagata o le vasega e faasoa mai a latou molimau i le aoaoga faavae sa aoaoina.

Lolomi