1 In spet, bratje moji, v mislih bi vas želel peljati v čas, ko je Gospod Bog te zapovedi dal svojim otrokom; in želel bi, da bi pomnili, da je Gospod Bog posvetil duhovnike po svojem svetem redu, ki je bil po redu njegovega Sina, da bodo o tem učili ljudi.

2 In tisti duhovniki so bili posvečeni po redu njegovega Sina, tako da bi ljudje vedeli, kako naj glede odkupitve pričakujejo njegovega Sina.

3 In takole so bili posvečeni — poklicani in pripravljeni so bili od osnovanja sveta glede na Božje predvidevanje zaradi svoje silne vere in dobrih del; sprva jim je bilo dovoljeno izbrati dobro ali húdo; zato so, ker so izbrali dobro in udejanjali silno veliko vero, poklicani s svetim poklicem, da, s tistim svetim poklicem, ki je bil pripravljen z in glede na pripravljeno odkupitev za té.

4 In tako so bili v ta sveti poklic poklicani zaradi svoje vere, medtem ko so drugi Božjega Duha zavrnili zaradi svoje trdosrčnosti in svoje slepomiselnosti, medtem ko bi lahko, če tega ne bi bilo, imeli tako velik privilegij kakor njihovi bratje.

5 Oziroma skratka, predvsem so si bili s svojimi brati na istem; tako je bil ta sveti poklic pripravljen od osnovanja sveta za takšne, ki ne bodo postali trdosrčni, in to je bilo v in zaradi odkupne daritve edinorojenega Sina, ki je bil pripravljen —

6 in tako so bili poklicani s tem svetim poklicem in posvečeni v véliko duhovništvo svetega Božjega reda, da bodo človeške otroke učili njegove zapovedi, da bi tudi oni lahko stopili v njegov počitek —

7 to véliko duhovništvo, ki je po redu njegovega Sina, po redu, ki je bil od osnovanja sveta; oziroma drugače rečeno, brez začetka dni oziroma konca let, in je pripravljen iz večnosti v vso večnost glede na njegovo predvidevanje vsega —

8 takole so bili torej posvečeni — poklicani s svetim poklicem in posvečeni s sveto uredbo in prevzeli so véliko duhovništvo svetega reda, katerega poklic in uredba in véliko duhovništvo so brez začetka oziroma konca —

9 tako so za vekomaj postali véliki duhovniki po redu Sina, Očetovega Edinorojenega, ki je brez začetka dni oziroma konca let, ki ga navdajajo milostljivost, poštenost in resnica. In tako je. Amen.

10 Sedaj, kakor sem rekel glede svetega reda oziroma tega vélikega duhovništva, jih je bilo veliko, ki so bili posvečeni in so postali véliki Božji duhovniki; in to je bilo zaradi njihove silne vere in kesanja in njihove pravičnosti pred Bogom, ker so se raje odločali, da se bodo kesali in ravnali pravično, kakor da bi bili pogubljeni;

11 zato so bili poklicani po tem svetem redu in so bili posvečeni in njihova oblačila so bila z Jagnjetovo krvjo belo oprana.

12 Ker so torej potem, ko so bili po Svetem Duhu posvečeni, njihova oblačila postala bela, ker so bili pred Bogom čisti in brezmadežni, na greh niso mogli gledati drugače kakor z gnusom; in bilo jih je veliko, izredno silno veliko, ki so bili očiščeni in so stopili v počitek Gospoda, svojega Boga.

13 In sedaj, bratje moji, želel bi, da bi postali ponižni pred Bogom in obrodili sad, primeren za kesanje, da bi tudi vi stopili v ta počitek.

14 Da, postanite ponižni prav kakor ljudje v dneh Melkízedeka, ki je bil prav tako véliki duhovnik tistega reda, o katerem sem govoril, ki je prav tako prevzel véliko duhovništvo za vekomaj.

15 In to je bil tisti Melkízedek, kateremu je Abraham plačeval desetino, da, in sicer, naš oče Abraham je plačeval desetino v višini desetega dela vsega, kar je posedoval.

16 Te uredbe so bile torej dane tako, da bi ljudje na ta način pričakovali Božjega Sina, ker je bilo to simbol njegovega reda oziroma ker je bil to njegov red, in to zato, da bi ga pričakovali zavoljo odpuščanja grehov, da bi stopili v Gospodov počitek.

17 Ta Melkízedek je bil torej kralj salemske dežele; in njegovo ljudstvo se je okrepilo v krivičnosti in gnusobi; da, vsi so skrenili; bili so polni vsakovrstnih hudobij;

18 ker pa je Melkízedek udejanjal mogočno vero in prejel službo vélikega duhovništva glede na sveti Božji red, je svojemu ljudstvu pridigal kesanje. In glejte, pokesali so se in Melkízedek je v svojih dneh vzpostavil mir v deželi, zato so ga imenovali princ miru, kajti bil je salemski kralj; in vladal je pod svojim očetom.

19 Sedaj, veliko jih je bilo pred njim in veliko jih je bilo tudi za njim, toda ni ga bilo mogočnejšega; zato so ga podrobneje omenjali.

20 Sedaj mi zadeve ni potrebno ponavljati; kar sem rekel, naj zadostuje. Glejte, sveti spisi so pred vami, če jih boste popačili, bo v vašo lastno pogubo.

21 In sedaj se je zgodilo, da je Alma, ko jim je te besede izrekel, k njim iztegnil roko in zaklical z močnim glasom, rekoč: Sedaj je čas za kesanje, kajti dan odrešitve se približuje;

22 da, in Gospodov glas po ustih angelov to razglaša vsem narodom; da, to razglaša, da bi imeli vesele novice o veliki radosti; da, in med vsemi svojimi narodi oznanja te vesele novice, da, in sicer tistim, ki so razkropljeni po obličju zemlje; zatorej so prišle do nas.

23 In razkrite so nam z jasnimi besedami, da bi razumeli, da se ne moremo motiti; in to zato, ker smo popotniki v tuji deželi; zato smo našli veliko naklonjenost, kajti te vesele novice so nam bile razglašane v vseh delih našega vinograda.

24 Kajti glejte, angeli jih tačas v naši deželi razglašajo številnim; in to je z namenom, da se človeški otroci v srcu pripravijo, da bodo sprejeli njegovo besedo v času njegovega prihoda v njegovi slavi.

25 In sedaj samo čakamo, da bomo zaslišali radostne novice, ki so nam jih angeli s svojimi usti razglašali o njegovem prihodu; kajti pride čas, ne vemo, kako kmalu. Želel bi od Boga, da bi bilo v mojih dneh, a naj bo prej ali kasneje, tega se bom radostil.

26 In to bo po ustih angelov razkrito pravičnim in svetim možem v času njegovega prihoda, da se bodo izpolnile besede naših očetov glede tega, kar so govorili o njem, kar je bilo glede na duha preroštva, ki je bil v njih.

27 In sedaj, bratje moji, iz dna srca želim, da, z veliko zaskrbljenostjo, in sicer, da me boli, da bi prisluhnili mojim besedam in izvrgli svoje grehe in ne odlašali z dnevom svojega kesanja;

28 ampak da bi postali ponižni pred Gospodom in klicali njegovo sveto ime in nenehno bdeli in molili, da ne boste skušani bolj, kot lahko prenesete, in bi vas tako Sveti Duh vodil in bi postali ponižni, krotki, ubogljivi, vztrajni, navdani z ljubeznijo in velikim potrpljenjem;

29 in imeli vero v Gospoda; in imeli upanje, da boste prejeli večno življenje; in v srcu vselej imeli Božjo ljubezen, da boste poslednji dan povzdignjeni in stopili v njegov počitek.

30 In naj vam Gospod da kesanje, da si ne boste nakopali njegovega srda, da ne boste priklenjeni z verigami pekla, da ne boste utrpeli druge smrti.

31 In Alma je ljudem govoril veliko več besed, ki niso zapisane v tej knjigi.