Največja velikonočna zgodba, ki je bila kdaj povedana

starešina Gary E. Stevenson

iz zbora dvanajstih apostolov

Glejte na Mormonovo knjigo v novi luči in razmislite o njenem globokem pričevanju o dejanskosti vstalega Kristusa.

Pismo Prvega predsedstva o veliki noči

Verjetno se spomnite pisma Prvega predsedstva, ki so ga pred nekaj tedni prebrali v vašem oddelku ali veji. V pismu so objavili, da bo naslednjo nedeljo – velikonočno nedeljo – v vseh oddelkih in vejah le zakramentni sestanek, zaradi česar bodo družine imele več časa za čaščenje doma in za praznovanje tega najpomembnejšega praznika.¹

Pismo Prvega predsedstva je pritegnilo mojo pozornost in zaradi tega sem razmišljal o tem, kako je naša družina skozi leta praznovala veliko noč. Bolj sem premišljeval o naših praznovanjih, bolj sem se spraševal, ali nenamerno podcenjujemo pravi pomen tega praznika, ki je tako pomemben za vse, ki verujejo v Jezusa Kristusa.

Božični in velikonočni običaji

Te misli so me spodbudile k razmišljanju o primerjavi in razliki med tem, kako praznujemo božič in veliko noč. V december nam nekako uspe vnesti tako rajanje v obliki pesmi »Cin, cin, cin, zvončki pojejo«, božičnih nogavic in daril, kot tudi druge bolj pozorne običaje – denimo skrb za ljudi v stiski, petje naših najljubših pesmi in hvalnic in seveda to, da odpremo svete spise in preberemo božično zgodbo v Luku 2. Vsako leto, ko to prelepo zgodbo beremo iz velikega starega Svetega pisma, naša družina počne to, kar najbrž počne vaša – z brisačami, ovitimi okrog glave in ramen, ter oblečeni v kopalne plašče, da predstavljamo Jožefa, Marijo in številne, ki so se prišli poklonit detetu Jezusu, uprizorimo cenjeno božično zgodbo o Odrešenikovem rojstvu.

Naša družinska praznovanja ob veliki noči pa so malce drugačna. Menim, da se je naša družina bolj zanašala na to, da »gremo v cerkev« in tako poskrbimo za osmišljen, na Kristusa osredotočen del velike noči, potem pa se kot družina zberemo pri drugih običajih, povezanih z veliko nočjo. Rad sem opazoval najine otroke in sedaj najine vnuke pri iskanju velikonočnih jajčk in brskanju po velikonočnih košarah.

A pismo Prvega predsedstva je bilo opozorilni klic. Ne le, da so nas vse pozvali, naj poskrbimo, da bo naše praznovanje tega najpomembnejšega dogodka, ki se je kdaj zgodil na tej zemlji – odkupne daritve in vstajenja Jezusa Kristusa – vključevalo spoštljivost in spoštovanje, ki si ju Gospod zasluži, dali so nam tudi več časa z našimi družinami in prijatelji na velikonočno nedeljo.

Naslednje besede preroka Josepha Smitha prispevajo dodatno ozadje o pomembnosti dogodkov okrog velike noči: »Osnovna načela naše veroizpovedi so pričevanje apostolov in prerokov o Jezusu Kristusu, da je umrl, bil pokopan in da je tretji dan spet vstal in se dvignil v nebesa; vse drugo, kar se nanaša na našo veroizpoved, pa je le dodatek temu.«²

Z Leso sva se pogovarjala, kako bi se z družino v velikonočnem času lahko bolj potrudili. Morda je vprašanje, ki sva si ga zastavila, nekaj, o čemer bi lahko razmišljali vsi: Kako naj poučevanje in praznovanje vstajenja Jezusa Kristusa, velikonočne zgodbe, oblikujemo z enakim ravnovesjem, polnostjo in bogato versko tradicijo kot praznovanje rojstva Jezusa Kristusa, božične zgodbe?

Zdi se, da vsi poskušamo. Opažam, da si sveti iz poslednjih dni vse bolj prizadevajo, da bi se za veliko noč bolj osredotočali na Kristusa. To zajema tudi, da v večji meri in bolj premišljeno priznavajo cvetno nedeljo in veliki petek, kot ju praznujejo nekateri naši krščanski bratranci in sestrične. Privzamemo lahko tudi primerne velikonočne običaje iz kultur in navad držav po svetu, ki se osredotočajo na Kristusa.

N. T. Wright, učenjak Nove zaveze, je predlagal: »Sprejeti bi morali ukrepe za praznovanje velike noči po ustvarjalnih, novih pristopih: v umetnosti, literaturi, otroških igrah, poeziji, glasbi, plesu, festivalih, zvonovih, posebnih koncertih. /…/ To je naš največji praznik. Odvzemite božič in v svetopisemskem smislu boste ostali brez dveh poglavij na začetku Mateja in Luka, nič več. Odvzemite veliko noč in nimate Nove zaveze; nimate krščanstva.«³

Velika noč, Sveto pismo in Mormonova knjiga

Sveto pismo cenimo zaradi vsega, kar nas uči o rojstvu, delovanju, križanju in vstajenju Jezusa Kristusa. Nobene tri besede ne utelešajo več upanja in večnih posledic za vse človeštvo, kot te, ki jih je izrekel nebeški angel na velikonočno jutro ob grobu v vrtu: »Obujen je bil!«⁴ Globoko hvaležni smo za odlomke iz Nove zaveze, ki ohranjajo zgodbo o veliki noči in Odrešenikovem velikonočnem delovanju v Judeji in Galileji.

Ko sva z Leso še naprej premišljevala in iskala možnosti, kako bi izpopolnila naša družinska velikonočna praznovanja, da bi bila bolj osredotočena na Kristusa, sva se pogovarjala, kateri običaj branja svetih spisov bi lahko uvedla v najini družini – tako rekoč ustreznico Luku 2 za velikonočno branje.

Potem pa sva doživela naslednje nebeško razsvetljenje: Poleg pomembnih odlomkov o veliki noči v Novi zavezi smo sveti iz poslednjih dni obdarjeni z nadvse neverjetnim velikonočnim darom! Z darom edinstvene priče, še enega pričevanja o velikonočnem čudežu, ki vsebuje morda najpomembnejše velikonočne odlomke v svetih spisih v vsem krščanstvu. Govorim seveda o Mormonovi knjigi, natančneje o poročilu o Jezusu Kristusu, ki se je prebivalcem v Novem svetu prikazal v svoji vstali slavi.

Prerok Joseph Smith je Mormonovo knjigo opisal kot »najpravilnejšo od vseh knjig«⁵ in ta z začetkom v Tretjem Nefiju 11 pove veličastno zgodbo o prihodu vstalega Kristusa med Nefijci, Odrešenikovem velikonočnem delovanju. Ti velikonočni odlomki iz svetih spisov pričujejo o vstajenju Gospoda Jezusa Kristusa.

V teh poglavjih Kristus pokliče dvanajst apostolov, uči, kakor je storil v Govoru na gori, oznani, da je izpolnil Mojzesovo postavo, in prerokuje o zbiranju Izraela v poslednjih dneh. Ozdravlja bolne in moli za ljudi tako veličastno, da »noben jezik ne more govoriti, niti ne more nihče zapisati, niti srca ljudi ne morejo dojeti tako velikih in čudovitih stvari, kakor smo mi tako videli kot slišali govoriti Jezusa; in nihče ne more dojeti radosti, ki je napolnila naše duše takrat, ko smo ga slišali moliti za nas k Očetu«.⁶

To veliko noč se bomo z družino osredotočili na prvih sedemnajst verzov Tretjega Nefija 11, ki jih poznate. Spomnite se velike množice, zbrane okrog templja v deželi Izobilje, ki je slišala glas Boga Očeta in videla Jezusa Kristusa, ki se je spustil iz nebes in izrekel najlepše velikonočno povabilo:

»Vstanite in pristopite k meni, /…/ da boste otipali tudi sledove žebljev na mojih rokah in na mojih nogah, da boste vedeli, da sem /…/ Bog vse zemlje, in so me ubili zavoljo grehov sveta.

»In /…/ množica [je] pristopila, /…/ drug za drugim, /…/ in videli [so] na lastne oči in otipali z lastnimi rokami /…/ in pričevali, da je bil [on]. /…/

In /…/ enoglasno [so] vzkliknili, rekoč:

Hozána! Blagoslovljeno bodi ime Najvišjega Boga! In popadali so k Jezusovim nogam in ga častili.«⁷

Predstavljajte si Nefijce pri templju, kako so se dejansko dotaknili rok vstalega Gospoda! Upamo, da bodo ta poglavja v Tretjem Nefiju postala del naših velikonočnih običajev, kakor je Luka 2 del naših božičnih običajev. V resnici Mormonova knjiga pripoveduje največjo velikonočno zgodbo, ki je bila kdaj povedana. Naj to ne bo največja velikonočna zgodba, ki ni bila nikoli povedana.

Vabim vas, da Mormonovo knjigo gledate v novi luči in razmislite o njenem globokem pričevanju o dejanskosti vstalega Kristusa, pa tudi o obilju in globini Kristusovega nauka.

Mormonova knjiga pričuje o Jezusu Kristusu

Vprašamo lahko: Kako lahko velikonočno branje odlomkov iz Mormonove knjige bistveno blagoslovi naše življenje, pa tudi življenje naših ljubljenih? Bolj kot si kdo lahko predstavlja. Vsakič, ko beremo in preučujemo Mormonovo knjigo, lahko pričakujemo neverjetne rezultate.

Z Leso sva se nedavno poslovila od ljube prijateljice, verne ženske, ki ji je bolezen skrajšala življenje. Zbrali smo se z njeno družino in tesnimi prijatelji in si izmenjavali lepe spomine na to čudovito dušo, ki nam je obogatila življenje.

Ko sem stal nekoliko stran od krste in se pogovarjal z drugimi, sem opazil deklici v starosti Osnovne, kako sta se približali krsti in se dvignili na prste – oči so komaj segale do njenega roba – da bi se še zadnjič poklonili svoji ljubi teti. Ker v bližini ni bilo nikogar, je Lesa pristopila in počepnila k njima, da bi ju potolažila in poučila. Vprašala je, kako jima gre in ali vesta, kje je sedaj njuna teta. Spregovorili sta o svoji žalosti, potem pa sta ti dragoceni Božji hčeri s samozavestjo, ki jima je vela iz oči, rekli, da vesta, da je teta zdaj srečna in da je z Jezusom.

V teh rosnih letih sta našli mir v velikem načrtu sreče in po otroško pričevali o globoki dejanskosti in čudoviti lepoti Odrešenikovega vstajenja. To sta v srcu vedeli, saj je premišljeno poučevanje ljubečih staršev, družine in voditeljic v Osnovni zasadilo seme vere v Jezusa Kristusa in večno življenje. Številne resnice, ki sta jih razumeli deklici, ki sta bili za svoja leta izjemno modri, dobimo preko velikonočnega sporočila in delovanja vstalega Odrešenika in besed prerokov, kot so zapisane v Mormonovi knjigi.

Opazil sem, da predsednik Russell M. Nelson, ko nekomu, ki ni naše vere, vključno s svetovnimi voditelji, podari Mormonovo knjigo, pogosto odpre Tretjega Nefija in prebere o tem, ko se je vstali Kristus prikazal Nefijcem. S tem živi prerok pravzaprav pričuje o živem Kristusu.

Ne moremo biti priče Jezusa Kristusa, dokler o njem ne moremo pričevati. Mormonova knjiga je še ena priča Jezusa Kristusa, saj na njenih svetih straneh preroki drug za drugim pričujejo, ne le, da bo Kristus prišel, ampak da je že prišel.

Zaradi Jezusa Kristusa

V rokah držim izvod prve izdaje Mormonove knjige. To me vselej gane. Večino svojega odraslega življenja sem bil navdušen, prevzet in očaran nad tem, kar je mladi Joseph Smith naredil, da je prevedel in objavil to sveto knjigo svetih spisov. Čudeži, ki so se morali zgoditi, so naravnost osupljivi.

Ampak ta knjiga me ne gane zaradi tega, temveč zato, ker ta knjiga bolj kot katera druga, ki je bila kdaj objavljena na tej zemlji, pričuje o življenju, delovanju, naukih, odkupni daritvi in vstajenju Jezusa Kristusa. Moji dragi bratje in sestre, redno preučevanje te knjige o Jezusu Kristusu vam bo spremenilo življenje. Odprlo vam bo oči za nove priložnosti. Vlilo vam bo več upanja in vas navdalo z dobrotljivostjo. Predvsem pa vam bo izgradilo in okrepilo vero v Jezusa Kristusa in vas blagoslovilo z gotovim spoznanjem, da vas Jezus in Oče poznata, vas ljubita in želita, da bi našli pot domov z velikim D.

Dragi bratje in sestre, napočil je čas, ki so ga napovedali starodavni preroki, »ko se bo spoznanje o Odrešeniku razširilo med vsemi narodi, rodovi, jeziki in ljudstvi«.⁸ Izpolnitev te prerokbe se odvija prav pred našim očmi zaradi priče o Jezusu Kristusu, ki jo najdemo v Mormonovi knjigi.

Nobena knjiga ne pokaže bolje naslednjega:

Zaradi Jezusa Kristusa se je vse spremenilo.
Zaradi njega je vse boljše.
Zaradi njega je življenje obvladljivo – zlasti v bolečih trenutkih.
Zaradi njega je vse možno.

To, da se je prikazal kot vstali Odrešenik in da ga je predstavil Bog Oče, je najbolj veličastno in zmagoslavno velikonočno sporočilo. Naši družinski člani bodo zaradi tega lažje pridobili pričevanje o Jezusu Kristusu kot našem Odrešeniku in Odkupitelju, ki je pretrgal spone smrti.

Zaključujem s svojim pričevanjem o resnici Mormonove knjige in o Jezusu Kristusu kot Sinu živega Boga. V imenu Jezusa Kristusa, amen.