Generalna konferenca
Hozána Najvišjemu Bogu
aprilska generalna konferenca 2023


Hozána Najvišjemu Bogu

Zmagoslavni prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem in dogodki, ki so v tistem tednu sledili, ponazarjajo nauk, ki ga lahko udejanjamo v svojih življenjih danes.

Kot je bilo rečeno, se danes pridružujemo kristjanom po vsem svetu, da na to cvetno nedeljo počastimo Jezusa Kristusa. Pred skoraj dva tisoč leti je cvetna nedelja označila začetek zadnjega tedna zemeljskega delovanja Jezusa Kristusa. To je bil najpomembnejši teden v človeški zgodovini.

Kar se je začelo z razglašanjem Jezusa kot obljubljenega Mesija ob njegovem zmagoslavnem prihodu v Jeruzalem, se je končalo z njegovim križanjem in vstajenjem.1 Po božanskem načrtu se je njegovo zemeljsko delovanje končalo z odkupnim žrtvovanjem, kar nam omogoča, da bomo živeli z nebeškim Očetom za večno.

Sveti spisi nam pripovedujejo, da so množice ob začetku tedna stale pri mestnih vratih, da bi videle »prerok[a] Jezus[a] iz Nazareta v Galileji«.2 »Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali: ‘Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!’«3

To starodavno svetopisemsko poročilo me spominja na cerkveno zadolžitev, ki sem jo imel v Takoradiju v Gani. Res neverjetno, da sem bil tam na cvetno nedeljo.

Občestvo v Takoradiju v Gani

Moral sem razdeliti kol Takoradi-Gana, da sem ustanovil kol Mpintsin-Gana. Danes je v Gani več kot sto tisoč članov Cerkve.4 (Pozdravljamo njegovo veličanstvo kralja Ga Mantse, Nii Tackie Teiko Tsuru II., iz Akre v Gani, ki je danes z nami.) Ko sem se srečal s temi svetimi, sem čutil njihovo močno ljubezen in predanost Gospodu. Izrazil sem jim svojo veliko ljubezen in jim povedal, da jih ima predsednik Cerkve rad. Skliceval sem se na Odrešenikove besede, ki jih je zapisal Janez: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«5 Ta konferenca je med njimi veljala za »konferenco: ljubim vas«.6

Starešina Rasband se rokuje v Takoradiju v Gani

Ko sem se ozrl gor in dol med vrstami tistih dragih bratov in sester in njihovih družin v kapeli, sem na obrazih lahko videl žar pričevanja in vere v Jezusa Kristusa. Čutil sem, kako si želijo, da bi veljali za del njegove daljnosežne Cerkve. In ko je zapel zbor, so peli kot angeli.

Zbor v Takoradiju v Gani
Starešina Rasband s člani v Gani

Kot na starodavno cvetno nedeljo so se ti učenci Jezusa Kristusa zbrali, da bi mu izkazali spoštovanje, kot so mu ga tisti pri jeruzalemskih vratih, ki so s palmovimi vejami v rokah vzklikali: »Hozána /…/! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!«7

Mahanje s palmovimi vejami v Gani

Tudi farani v bližnji cerkvi so slavili cvetno nedeljo. Ko sem govoril za govorniškim pultom, sem skozi okno opazil, da veselo hodijo po ulici in mahajo s palmovimi vejami v rokah, podobno kot na tej sliki. To je bil pogled, ki ga ne bom nikoli pozabil – kako vsi mi tisti dan častimo Kralja kraljev.

Predsednik Russell M. Nelson nas je spomnil, naj cvetno nedeljo napravimo »resnično sveto, tako da se ne spominjamo samo palmovih vej, s katerimi so mahali, da bi počastili Jezusov prihod v Jeruzalem, temveč da se spomnimo dlani njegovih rok.« Potem je predsednik Nelson navajal Izaija, ki je govoril o Odrešenikovi obljubi: »[J]az te ne pozabim,« s temi besedami: »Glej, na obe dlani sem te napisal.«8

Gospod iz prve roke ve, da je zemeljsko življenje težko. Njegove rane nas spominjajo, da »se je spustil pod vse«,9 da nam lahko pomaga, kadar trpimo, in nam je vzor, da ostanemo »na svoji poti«,10 njegovi poti, da bo »Bog [z nami] na veke vekov«.11

Cvetna nedelja ni bila samo dogodek, še ena stran v zgodovini z datumom, uro in krajem. Zmagoslavni prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem in dogodki, ki so v tistem tednu sledili, ponazarjajo nauk, ki ga lahko udejanjamo v svojih življenjih danes.

Poglejmo si delček večnega nauka, ki preveva njegovo delovanje, ki se je zaključilo v Jeruzalemu.

Prvič, prerokba. Na primer, starozavezni prerok Zaharija je prerokoval o zmagoslavnem prihodu Jezusa Kristusa v Jeruzalem, opisal je celo, da bo jahal na oslu.12 Jezus je napovedal svoje vstajenje, ko se je pripravljal, da bo prišel v mesto, rekoč:

»Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt

in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.«13

Drugič, spremstvo Svetega Duha. Joseph Smith je učil: »Noben človek ne more vedeti, da je Jezus Gospod, razen po Svetem Duhu.«14 Odrešenik je svojim učencem15 na zadnji večerji16 v zgornji sobi17 obljubil: »Ne bom vas zapustil sirot.«18 Ni jim bilo treba samim prenašati evangelijskih resnic, temveč so imeli odličen dar Svetega Duha, da jih je vodil. »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem,« je obljubil. »Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.«19 Z darom Svetega Duha imamo isto zagotovilo, »da bo njegov Duh lahko vselej z n[ami]«20 in »z močjo Svetega Duha lahko pozna[mo] resnico o vsem«.21

Tretjič, pot učenca. Prava pot učenca pomeni neomajno predanost, poslušnost večnim zakonom in predvsem Božjo ljubezen. Ne da bi kaj dvomili. Množica, ki se mu je poklonila s palmovimi vejami, ga je slavila kot Mesija. Bil je točno to. Vleklo jih je k njemu, njegovim čudežem in njegovim naukom. A oboževanje številnih ni trajalo. Nekateri, ki so prej vzklikali »Hozána«,22 so se kmalu obrnili in kričali »Križaj ga!«23

Četrtič, odkupna daritev Jezusa Kristusa.24 V svojih zadnjih dneh, ki so sledili cvetni nedelji, je izpeljal svojo neverjetno odkupno daritev od agonije v Getsemaniju, do zasmehovanja na sojenju, mučenja na križu in pokopa v sposojenem grobu. Vendar se ni končalo tam. Z veličastjem svojega poklica kot Odkupitelja vseh otrok nebeškega Očeta je tri dni kasneje stopil iz tistega groba, vstal od mrtvih,25 kot je prerokoval.

Ali smo vseskozi hvaležni za neprimerljivo odkupno daritev Jezusa Kristusa? Ali čutimo njeno očiščujočo moč prav zdaj? Zato je Jezus Kristus, začetnik in dopolnitelj naše odrešitve, šel v Jeruzalem, da bi nas vse rešil. Ali te besede v Almu zaigrajo na vaše strune: »[Č]e ste v srcu izkusili spremembo in če ste začutili, da želite peti pesem o ljubezni odkupljenja, vas bi vprašal, ali lahko tako občutite sedaj?«26 Resnično lahko rečem, da je zbor v Takoradiju tisto cvetno nedeljo pel »pesem o ljubezni odkupljenja«.

Jezus Kristus je tisti zadnji, usodni teden svojega zemeljskega delovanja povedal priliko o desetih devicah.27 Učil je o svoji vrnitvi k tistim, ki so pripravljeni, da ga sprejmejo, ne s palmovimi vejami v rokah, temveč z evangelijsko lučjo v sebi. Prispodobo prižganih in plamtečih svetilk z dodatnim oljem za plamtenje ognja je uporabil kot opis pripravljenosti, da živimo na njegov način, sprejmemo njegove resnice in posredujemo njegovo luč.

Saj poznate zgodbo. Deset devic predstavlja člane Cerkve in ženin predstavlja Jezusa Kristusa.

Deset devic je vzelo svoje svetilke in so »šle ženinu naproti«.28 Pet je bilo preudarnih z oljem v svetilkah in nekaj dodatnega, pet pa je bilo nespametnih z ugasnjenimi svetilkami in brez dodatnega olja. Ko se je zaslišal klic: »Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!«,29 jih je bilo pet, ki so bile »modr[e] in so sprejel[e] resnico in so si Svetega Duha izvolil[e] za vodiča«,30 pripravljenih na svojega kralja in svojega zakonodajalca,31 da bo »njegova slava /…/ nad njimi«.32 Drugih pet je mrzlično poskušalo najti olje. A bilo je prepozno. Sprevod je šel naprej brez njih. Ko so trkale in prosile, da bi vstopile, je Gospod odgovoril: »Ne poznam vas!«33

Kako bi se počutili, če bi nam rekel: »Ne poznam vas!«

Tako kot deset devic imamo svetilke, ampak ali imamo olje? Bojim se, da so nekateri, ki shajajo z zelo malo olja, prezaposleni s posvetnimi obremenitvami, da bi se ustrezno pripravili. Olje dobimo, če verjamemo in ukrepamo v skladu s prerokbami in besedami živih prerokov, zlasti predsednika Nelsona, njegovih svetovalcev in dvanajstih apostolov. Olje napolni naše duše, kadar slišimo in čutimo Svetega Duha in ukrepamo v skladu s tem božanskim vodstvom. Olje priteka v naša srca, kadar naše odločitve kažejo, da ljubimo Gospoda in ljubimo, kar ljubi on. Olje dobimo, kadar se kesamo in si prizadevamo za ozdravljenje z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa.

Če bi nekateri od vas radi izpolnili spisek želja, ki ga nekateri imenujejo »vedro želja«, gre tako: Napolnite posodico z oljem v obliki žive vode Jezusa Kristusa,34 ki je prikaz njegovega življenja in naukov. Nasprotno odkljukanje oddaljenega kraja ali čudovitega dogodka ne bo nikoli dalo vaši duši občutka izpolnjenosti oziroma zadovoljstva; življenje po naukih, ki jih je učil Jezus Kristus, ga bo. Primere sem omenil prej: Sprejmimo prerokbe in preroške nauke, delujmo po vzgibih Svetega Duha, postanimo pravi učenci in si prizadevajmo za zdravilno moč Gospodove odkupne daritve. Ta spisek želja vas bo odpeljal tja, kamor želite – nazaj k svojemu Očetu v nebesih.

Tista cvetna nedelja v Takoradiju je bila zame zelo posebna izkušnja, ker sem jo doživljal skupaj z zvestim občestvom bratov in sester. Prav tako je bilo na celinah in otokih po vsem svetu. Moje srce in duša si tako kot vaše želi vzklikati: »Hozána Najvišjemu Bogu«.35

Čeprav danes ne stojimo pri jeruzalemskih vratih s palmovimi vejami v rokah, bo napočil čas, ko bo, kot je prerokovano v Razodetju, »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov, [stala] pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni [bodo] v bela oblačila, v rokah pa [bodo] držali palmove veje.«36

Kot apostol Jezusa Kristusa vas blagoslavljam, da si boste marljivo prizadevali živeti pravično in da boste med tistimi, ki bodo s palmovimi vejami v svojih rokah naznanili Božjega Sina, velikega Odkupitelja nas vseh. V imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Vsi štirje evangeliji, Matej 21–28, Marko 11–16, Luka 19–24 in Janez 12–21, opisujejo poslednje dni zemeljskega delovanja Jezusa Kristusa, ki je bilo božansko zasnovano tako, da je omogočilo blagoslove odrešitve in povzdignjenja vsem Božjim otrokom. Občasno se avtorji razlikujejo v tem, kaj so vključili, ne pa v Odrešenikovih naukih in dejanjih.

  2. Gl. Matej 21:10–11.

  3. Janez 12:13.

  4. Po članski in statistični dokumentaciji je v Gani 102.592 članov.

  5. Janez 15:12.

  6. Vsakič, ko sem govoril s člani, so mi rekli: »Starešina Rasband, naš dragi apostol, rad vas imam.« Ti ljudje so tako polni Duha in Božje ljubezni, da to ljubezen z lahkoto dajejo.

  7. Matej 21:9.

  8. Gl. Russell M. Nelson, »The Peace and Hope of Easter« (video), apr. 2021, ChurchofJesusChrist.org/media; Izaija 49:16.

  9. Nauk in zaveze 122:8. Decembra 1838 je bil prerok Joseph s peščico drugih cerkvenih voditeljev nepravično zaprt v ječi Liberty. Pogoji so bili strahotni. Po mesecih v zelo slabih okoliščinah je marca 1839 pisal članom in vključil molitve, v katerih je Gospoda prosil, naj bo sočuten do njegove situacije in trpečih svetih. Poslal jim je tudi Gospodov odgovor na te molitve, ki je zapisan v Nauku in zavezah 121–123.

  10. Gl. Nauk in zaveze 122:9. Josephu Smithu je Gospodova spodbuda v ječi Liberty je prinesla tolažbo in duhovno razumevanje, da nas nasprotovanje in preizkušnje lahko okrepijo, učijo potrpežljivosti in spodbudijo samoobvladovanje. Gospod mu je rekel, naj »ostan[e] na svoji poti«, ki je bila Gospodova pot, prenaša krivično ravnanje, kot ga je »Sin [Boga, ki] se je spustil pod vse njih. Si mar večji kot on?« (Nauk in zaveze 122:8)

  11. Nauk in zaveze 122:9. Zaobljuba, da bo »Bog /…/ s teboj«, je zanesljiva obljuba za tiste, ki se trdno držijo svoje vere in zaupajo v Gospoda.

  12. Gl. Zaharija 9:9.

  13. Matej 20:18–19. James E. Talmage je v knjigi Jesus the Christ napisal: »Osupljivo dejstvo je, da dvanajsteri niso doumeli njegovega pomena. /…/ Zanje je bilo v tem, kar je rekel njihov ljubi Učitelj, neko strašno neujemanje, neka huda nedoslednost ali nerazložljivo protislovje. Vedeli so, da je Kristus, Sin Živega Boga; in kako bi lahko nekoga, kot je on, ujeli in umorili« ([1916], 502–503).

  14. Joseph Smith je to izjavo podal ženskemu nauvoojskemu Društvu za pomoč 28. aprila 1842, kot je navedeno v »History of Joseph Smith« v Deseret News, 19. sep. 1855, 218. Ko je govoril o 12. poglavju Prvega pisma Korinčanom, je pojasnil tretji verz: »[N]ihče ne more reči: ‘Jezus je Gospod’, razen v Svetem Duhu« je popravil, da pravi: »Nihče ne more vedeti, da je Jezus Gospod, razen v Svetem Duhu.« (Gl. The First Fifty Years of Relief Society: Key Documents in Latter-day Saint Women’s History [2016], 2.2, churchhistorianspress.org.)

  15. Jezus je bil na zadnji večerji s svojimi učenci (gl. Marko 14:12–18). Med dvanajsterimi so bili Peter, Andrej, Jakob, Janez, Matej, Filip, Tomaž, Bartolomej, Jakob (Alfejev sin), Juda Iškarijot, Juda (Jakobov brat) in Simon (gl. Luka 6:13–16).

  16. Jezus je uvedel zakrament pri zadnji večerji s svojimi učenci (gl. Matej 26:26–29; Marko 14:22–25; Luka 22:19–20).

  17. Točen dan/večer, ko je Jezus uvedel zakrament v »zgornji sobi«, je pravzaprav sporen zaradi dozdevne neskladnosti med Matejem, Markom, Lukom in Janezom. Matej, Marko in Luka pravijo, da se je zadnja večerja zgodila na »[p]rvi dan nekvašenega kruha« oziroma na pashalno večerjo (gl. Matej 26:17; Marko 14:12; Luka 22:1, 7). Janez pa pravi, da je bil Jezus prijet pred pashalno večerjo (gl. Janez 18:28), kar pomeni, da bi se zadnja večerja odvila en dan pred pashalno večerjo. Zdi se, da cerkvena učna gradiva in učenjaki svetih iz poslednjih dni soglašajo, da je imel Jezus zadnjo večerjo s svojimi učenci v zgornji sobi na večer, preden je bil križan. Kristjani, ki obeležujejo sveti teden, priznavajo četrtek kot dan zadnje večerje, petek kot dan križanja in nedeljo kot dan vstajenja – v skladu z gregorijanskim koledarjem.

  18. Janez 14:18.

  19. Janez 14:27.

  20. Nauk in zaveze 20:77.

  21. Moroni 10:5.

  22. Vodič po svetih spisih pojasnjuje, da hozána pomeni »prosim, reši nas«. Beseda je vzeta iz Psalma 118:25. »Petje tega psalma ob tabernakeljskem prazniku je bilo povezano z mahanjem s palmovimi vejami; zato je množica vzklikala to besedo ob Gospodovem zmagoslavnem prihodu v Jeruzalem« (Bible Dictionary, »Hosanna«). Gl. Matej 21:9, 15; Marko 11:9–10; Janez 12:13.

  23. Matej 15:14; Luka 23:21.

  24. Osrednja v načrtu odrešitve našega nebeškega Očeta je bila odkupna daritev, ki je zagotovila nesmrtno življenje vsem njegovim otrokom in povzdignjenje tistim, ki so vredni prejeti ta blagoslov. Ko je Oče vprašal: »Koga naj pošljem?« je Jezus Kristus stopil naprej in rekel: »Tukaj sem, pošlji mene!« (Abraham 3:27) Predsednik Russell M. Nelson je učil: »Poslanstvo Jezusa Kristusa je bila odkupna daritev. To poslanstvo je bilo izrecno njegovo. Ker se je rodil smrtni materi in nesmrtnemu Očetu, je bil edini, ki je lahko prostovoljno dal svoje življenje in ga spet prejel (gl. Janez 10:14–18). Čudovite posledice njegove odkupne daritve so neskončne in večne. Odstranil je želo smrti in napravil bridkost groba začasno (gl. 1 Korinčanom 15:54–55). Njegova odgovornost za odkupno daritev je bila znana celo pred stvarjenjem in padcem. Ni samo zagotovila vstajenje in nesmrtnost vsemu človeštvu, omogočila nam je tudi, da nam je odpuščeno za naše grehe – pod pogoji, ki jih je postavil on. In njegova odkupna daritev je odprla pot, po kateri se lahko združimo z njim in s svojimi družinami za večno« (»The Mission and Ministry of Jesus Christ«, Liahona, apr. 2013, 20).

  25. Vstajenje pomeni ponovno združitev telesa in duha v nesmrtnem stanju, tako da sta telo in duh neločljiva in nič več podvržena boleznim zemeljskega življenja in smrti (gl. Alma 11:45; 40:23).

  26. Alma 5:26; gl. tudi Alma 5:14.

  27. Priliko o desetih devicah najdemo v Mateju 25:1–12 in Nauku in zavezah 45:56–59. Poglavja okrog Mateja 25 pravijo, da je Jezus to priliko učil v svojem zadnjem tednu, potem ko je prišel v Jeruzalem v Mateju 21 in tik pred zadnjo večerjo in njegovim prijetjem v Mateju 26. Jezus je zadnji teden poleg prilike o desetih devicah, povedal tudi priliko o smokvinem drevesu (gl. Matej 21:17–21; 24:32–33), priliko o dveh sinovih (gl. Matej 21:28–32) in priliko o hudobnem viničarju (gl. Matej 21:33–46).

  28. Matej 25:1.

  29. Matej 25:6.

  30. Nauk in zaveze 45:57.

  31. Nauk in zaveze 45:59.

  32. Nauk in zaveze 45:59.

  33. Matej 25:12. V Govoru na gori se Gospod obrača na tiste, ki predpostavljajo, da so »storili veliko mogočnih del«, in jim reče, kot je rečeno v zgodbi o petih nespametnih devicah: »Nikoli vas nisem poznal.« (Gl. Matej 7:22–23.)

  34. Prav kakor je voda bistvena za zemeljsko življenje, so Jezus Kristus in njegovi nauki (živa voda) bistveni za večno življenje (gl. Vodič po svetih spisih, »živa voda«, ChurchofJesusChrist.org; gl. tudi Izaija 12:3; Jeremija 2:13; Janez 4:6–15; 7:37; 1 Nefi 11:25; Nauk in zaveze 10:66; 63:23).

  35. 3 Nefi 4:32.

  36. Razodetje 7:9.