Hozána Najvišjemu Bogu
Zmagoslavni prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem in dogodki, ki so v tistem tednu sledili, ponazarjajo nauk, ki ga lahko udejanjamo v svojih življenjih danes.
Kot je bilo rečeno, se danes pridružujemo kristjanom po vsem svetu, da na to cvetno nedeljo počastimo Jezusa Kristusa. Pred skoraj dva tisoč leti je cvetna nedelja označila začetek zadnjega tedna zemeljskega delovanja Jezusa Kristusa. To je bil najpomembnejši teden v človeški zgodovini.
Kar se je začelo z razglašanjem Jezusa kot obljubljenega Mesija ob njegovem zmagoslavnem prihodu v Jeruzalem, se je končalo z njegovim križanjem in vstajenjem.1 Po božanskem načrtu se je njegovo zemeljsko delovanje končalo z odkupnim žrtvovanjem, kar nam omogoča, da bomo živeli z nebeškim Očetom za večno.
Sveti spisi nam pripovedujejo, da so množice ob začetku tedna stale pri mestnih vratih, da bi videle »prerok[a] Jezus[a] iz Nazareta v Galileji«.2 »Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali: ‘Hozána! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! In Izraelov kralj!’«3
To starodavno svetopisemsko poročilo me spominja na cerkveno zadolžitev, ki sem jo imel v Takoradiju v Gani. Res neverjetno, da sem bil tam na cvetno nedeljo.
Moral sem razdeliti kol Takoradi-Gana, da sem ustanovil kol Mpintsin-Gana. Danes je v Gani več kot sto tisoč članov Cerkve.4 (Pozdravljamo njegovo veličanstvo kralja Ga Mantse, Nii Tackie Teiko Tsuru II., iz Akre v Gani, ki je danes z nami.) Ko sem se srečal s temi svetimi, sem čutil njihovo močno ljubezen in predanost Gospodu. Izrazil sem jim svojo veliko ljubezen in jim povedal, da jih ima predsednik Cerkve rad. Skliceval sem se na Odrešenikove besede, ki jih je zapisal Janez: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!«5 Ta konferenca je med njimi veljala za »konferenco: ljubim vas«.6
Ko sem se ozrl gor in dol med vrstami tistih dragih bratov in sester in njihovih družin v kapeli, sem na obrazih lahko videl žar pričevanja in vere v Jezusa Kristusa. Čutil sem, kako si želijo, da bi veljali za del njegove daljnosežne Cerkve. In ko je zapel zbor, so peli kot angeli.
Kot na starodavno cvetno nedeljo so se ti učenci Jezusa Kristusa zbrali, da bi mu izkazali spoštovanje, kot so mu ga tisti pri jeruzalemskih vratih, ki so s palmovimi vejami v rokah vzklikali: »Hozána /…/! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!«7
Tudi farani v bližnji cerkvi so slavili cvetno nedeljo. Ko sem govoril za govorniškim pultom, sem skozi okno opazil, da veselo hodijo po ulici in mahajo s palmovimi vejami v rokah, podobno kot na tej sliki. To je bil pogled, ki ga ne bom nikoli pozabil – kako vsi mi tisti dan častimo Kralja kraljev.
Predsednik Russell M. Nelson nas je spomnil, naj cvetno nedeljo napravimo »resnično sveto, tako da se ne spominjamo samo palmovih vej, s katerimi so mahali, da bi počastili Jezusov prihod v Jeruzalem, temveč da se spomnimo dlani njegovih rok.« Potem je predsednik Nelson navajal Izaija, ki je govoril o Odrešenikovi obljubi: »[J]az te ne pozabim,« s temi besedami: »Glej, na obe dlani sem te napisal.«8
Gospod iz prve roke ve, da je zemeljsko življenje težko. Njegove rane nas spominjajo, da »se je spustil pod vse«,9 da nam lahko pomaga, kadar trpimo, in nam je vzor, da ostanemo »na svoji poti«,10 njegovi poti, da bo »Bog [z nami] na veke vekov«.11
Cvetna nedelja ni bila samo dogodek, še ena stran v zgodovini z datumom, uro in krajem. Zmagoslavni prihod Jezusa Kristusa v Jeruzalem in dogodki, ki so v tistem tednu sledili, ponazarjajo nauk, ki ga lahko udejanjamo v svojih življenjih danes.
Poglejmo si delček večnega nauka, ki preveva njegovo delovanje, ki se je zaključilo v Jeruzalemu.
Prvič, prerokba. Na primer, starozavezni prerok Zaharija je prerokoval o zmagoslavnem prihodu Jezusa Kristusa v Jeruzalem, opisal je celo, da bo jahal na oslu.12 Jezus je napovedal svoje vstajenje, ko se je pripravljal, da bo prišel v mesto, rekoč:
»Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izročen vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt
in izročili poganom, da ga bodo zasmehovali, bičali in križali, toda tretji dan bo obujen.«13
Drugič, spremstvo Svetega Duha. Joseph Smith je učil: »Noben človek ne more vedeti, da je Jezus Gospod, razen po Svetem Duhu.«14 Odrešenik je svojim učencem15 na zadnji večerji16 v zgornji sobi17 obljubil: »Ne bom vas zapustil sirot.«18 Ni jim bilo treba samim prenašati evangelijskih resnic, temveč so imeli odličen dar Svetega Duha, da jih je vodil. »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem,« je obljubil. »Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.«19 Z darom Svetega Duha imamo isto zagotovilo, »da bo njegov Duh lahko vselej z n[ami]«20 in »z močjo Svetega Duha lahko pozna[mo] resnico o vsem«.21
Tretjič, pot učenca. Prava pot učenca pomeni neomajno predanost, poslušnost večnim zakonom in predvsem Božjo ljubezen. Ne da bi kaj dvomili. Množica, ki se mu je poklonila s palmovimi vejami, ga je slavila kot Mesija. Bil je točno to. Vleklo jih je k njemu, njegovim čudežem in njegovim naukom. A oboževanje številnih ni trajalo. Nekateri, ki so prej vzklikali »Hozána«,22 so se kmalu obrnili in kričali »Križaj ga!«23
Četrtič, odkupna daritev Jezusa Kristusa.24 V svojih zadnjih dneh, ki so sledili cvetni nedelji, je izpeljal svojo neverjetno odkupno daritev od agonije v Getsemaniju, do zasmehovanja na sojenju, mučenja na križu in pokopa v sposojenem grobu. Vendar se ni končalo tam. Z veličastjem svojega poklica kot Odkupitelja vseh otrok nebeškega Očeta je tri dni kasneje stopil iz tistega groba, vstal od mrtvih,25 kot je prerokoval.
Ali smo vseskozi hvaležni za neprimerljivo odkupno daritev Jezusa Kristusa? Ali čutimo njeno očiščujočo moč prav zdaj? Zato je Jezus Kristus, začetnik in dopolnitelj naše odrešitve, šel v Jeruzalem, da bi nas vse rešil. Ali te besede v Almu zaigrajo na vaše strune: »[Č]e ste v srcu izkusili spremembo in če ste začutili, da želite peti pesem o ljubezni odkupljenja, vas bi vprašal, ali lahko tako občutite sedaj?«26 Resnično lahko rečem, da je zbor v Takoradiju tisto cvetno nedeljo pel »pesem o ljubezni odkupljenja«.
Jezus Kristus je tisti zadnji, usodni teden svojega zemeljskega delovanja povedal priliko o desetih devicah.27 Učil je o svoji vrnitvi k tistim, ki so pripravljeni, da ga sprejmejo, ne s palmovimi vejami v rokah, temveč z evangelijsko lučjo v sebi. Prispodobo prižganih in plamtečih svetilk z dodatnim oljem za plamtenje ognja je uporabil kot opis pripravljenosti, da živimo na njegov način, sprejmemo njegove resnice in posredujemo njegovo luč.
Saj poznate zgodbo. Deset devic predstavlja člane Cerkve in ženin predstavlja Jezusa Kristusa.
Deset devic je vzelo svoje svetilke in so »šle ženinu naproti«.28 Pet je bilo preudarnih z oljem v svetilkah in nekaj dodatnega, pet pa je bilo nespametnih z ugasnjenimi svetilkami in brez dodatnega olja. Ko se je zaslišal klic: »Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!«,29 jih je bilo pet, ki so bile »modr[e] in so sprejel[e] resnico in so si Svetega Duha izvolil[e] za vodiča«,30 pripravljenih na svojega kralja in svojega zakonodajalca,31 da bo »njegova slava /…/ nad njimi«.32 Drugih pet je mrzlično poskušalo najti olje. A bilo je prepozno. Sprevod je šel naprej brez njih. Ko so trkale in prosile, da bi vstopile, je Gospod odgovoril: »Ne poznam vas!«33
Kako bi se počutili, če bi nam rekel: »Ne poznam vas!«
Tako kot deset devic imamo svetilke, ampak ali imamo olje? Bojim se, da so nekateri, ki shajajo z zelo malo olja, prezaposleni s posvetnimi obremenitvami, da bi se ustrezno pripravili. Olje dobimo, če verjamemo in ukrepamo v skladu s prerokbami in besedami živih prerokov, zlasti predsednika Nelsona, njegovih svetovalcev in dvanajstih apostolov. Olje napolni naše duše, kadar slišimo in čutimo Svetega Duha in ukrepamo v skladu s tem božanskim vodstvom. Olje priteka v naša srca, kadar naše odločitve kažejo, da ljubimo Gospoda in ljubimo, kar ljubi on. Olje dobimo, kadar se kesamo in si prizadevamo za ozdravljenje z odkupno daritvijo Jezusa Kristusa.
Če bi nekateri od vas radi izpolnili spisek želja, ki ga nekateri imenujejo »vedro želja«, gre tako: Napolnite posodico z oljem v obliki žive vode Jezusa Kristusa,34 ki je prikaz njegovega življenja in naukov. Nasprotno odkljukanje oddaljenega kraja ali čudovitega dogodka ne bo nikoli dalo vaši duši občutka izpolnjenosti oziroma zadovoljstva; življenje po naukih, ki jih je učil Jezus Kristus, ga bo. Primere sem omenil prej: Sprejmimo prerokbe in preroške nauke, delujmo po vzgibih Svetega Duha, postanimo pravi učenci in si prizadevajmo za zdravilno moč Gospodove odkupne daritve. Ta spisek želja vas bo odpeljal tja, kamor želite – nazaj k svojemu Očetu v nebesih.
Tista cvetna nedelja v Takoradiju je bila zame zelo posebna izkušnja, ker sem jo doživljal skupaj z zvestim občestvom bratov in sester. Prav tako je bilo na celinah in otokih po vsem svetu. Moje srce in duša si tako kot vaše želi vzklikati: »Hozána Najvišjemu Bogu«.35
Čeprav danes ne stojimo pri jeruzalemskih vratih s palmovimi vejami v rokah, bo napočil čas, ko bo, kot je prerokovano v Razodetju, »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov, [stala] pred prestolom in pred Jagnjetom, ogrnjeni [bodo] v bela oblačila, v rokah pa [bodo] držali palmove veje.«36
Kot apostol Jezusa Kristusa vas blagoslavljam, da si boste marljivo prizadevali živeti pravično in da boste med tistimi, ki bodo s palmovimi vejami v svojih rokah naznanili Božjega Sina, velikega Odkupitelja nas vseh. V imenu Jezusa Kristusa, amen.