Živi prerok v poslednjih dneh

starešina Allen D. Haynie

od sedemdeseterih

Oče v nebesih je izbral vzorec razodevanja resnice svojim otrokom po preroku.

V fantovskih letih sem oboževal soboto, saj se mi je vse, kar sem počel na ta dan, zdelo kot pustolovščina. A ne glede na to, kaj sem počel, je bilo pred tem vedno na vrsti najpomembnejše – gledanje risank na televiziji. Nekega takega sobotnega dopoldneva, ko sem stal ob televiziji in preklapljal kanale, sem ugotovil, da je risanko, ki sem jo pričakoval, zamenjal prenos generalne konference Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Medtem ko sem gledal televizijo in obžaloval, da ni risanke, sem zagledal belolasega moškega v obleki in kravati, ki je sedel na lepem stolu.

Na njem je bilo nekaj drugačnega, zato sem vprašal najstarejšega brata: »Kdo je to?«

Rekel je: »To je predsednik David O. McKay, prerok.«

Spomnim se, da sem nekaj začutil in nekako vedel, da je prerok. Potem sem kot fant, navdušen nad risankami, preklopil na drug kanal. A nikoli nisem pozabil, kaj sem občutil v tistem kratkem, nepričakovanem trenutku razodetja. Ko gre za preroka, je včasih potreben le trenutek, da to spoznaš.¹

Če po razodetju vemo, da je na zemlji živ prerok, je vse drugače.² Zaradi tega nas ne zanimajo razprave o tem, kdaj prerok govori kot prerok in ali je kdaj upravičeno selektivno zavračati preroške nasvete.³ Takšno razodeto spoznanje nas vabi, da zaupamo nasvetu živega preroka, četudi ga ne razumemo v celoti.⁴ Navsezadnje je popoln, ljubeč Oče v nebesih izbral vzorec razodevanja resnice svojim otrokom po preroku, nekomu, ki si ni nikdar prizadeval za tak sveti poklic in ki ne potrebuje naše pomoči, da bi se zavedal svojih nepopolnosti.⁵ Prerok je nekdo, ki ga Bog osebno pripravi, pokliče, graja, navdihne, opominja, posveti in podpira.⁶ Zato pri upoštevanju preroških nasvetov nikoli nismo duhovno ogroženi.

Če nam je to všeč ali ne, smo bili vsi na neki način izbrani v predzemeljskem življenju, da bi se rodili v teh poslednjih dneh. S poslednjimi dnevi sta povezani dve dejstvi. Prvo dejstvo je, da bo Kristusova Cerkev ponovno ustanovljena na zemlji. Drugo dejstvo je, da bo postalo zares težko. Sveti spisi razodevajo, da bodo v poslednjih dneh »hudo neurje s točo, da bo uničilo pridelke zemlje«,⁷ nadloge,⁸ vojne »in govorice o vojnah in po vsej zemlji bo nemir /…/ in krivičnosti bo v obilju«.⁹

Ko sem bil otrok, so me te prerokbe o poslednjih dneh prestrašile in sem molil, da se drugi prihod ne bi zgodil v mojem življenju – kar je bilo do zdaj uspešno, če smem dodati. Zdaj pa molim za nasprotno, čeprav se bodo prerokovani izzivi zagotovo zgodili,¹⁰ kajti ko se bo Kristus vrnil, da bi zavladal, bodo vse njegove stvaritve varno počivale.¹¹

Trenutne razmere v svetu so pri nekaterih povzročile paniko. Kot Božjim otrokom zaveze se nam ni treba pehati za tem ali onim, da bi vedeli, kako krmariti v teh nemirnih časih. Ni se nam treba bati.¹² Nauk in načela, ki jih moramo upoštevati, da bomo duhovno preživeli in telesno vzdržali, najdemo v besedah živega preroka.¹³ Zato je predsednik M. Russell Ballard izjavil, da »ni majhna stvar /…/ imeti Božjega preroka med nami«.¹⁴

Predsednik Russell M. Nelson je pričeval, da nam »dolgoletni Božji vzorec učenja njegovih otrok preko prerokov zagotavlja, da bo blagoslovil vsakega preroka in tiste, ki bodo prisluhnili preroškemu nasvetu«.¹⁵ Ključno je torej slediti živemu preroku.¹⁶ Bratje in sestre, v nasprotju s klasičnimi stripi in starodobniki preroški nauki s starostjo ne postanejo dragocenejši. Zato besed preteklih prerokov ne bi smeli skušati uporabljati za zavračanje naukov živih prerokov.¹⁷

Rad imam prilike, ki jih je Jezus Kristus uporabljal za poučevanje evangelijskih načel. Danes dopoldan bi vam rad povedal neke vrste priliko iz resničnega življenja.

Nekega dne sem prišel v jedilnico na sedežu Cerkve, da bi pojedel kosilo. Ko sem dobil pladenj s hrano, sem vstopil v jedilnico in opazil mizo, za katero so sedeli vsi trije člani Prvega predsedstva, en stol pa je bil prazen. Zaradi svoje negotovosti sem se na hitro oddaljil od te mize, nato pa sem zaslišal glas našega preroka, predsednika Russella M. Nelsona: »Allen, tukaj je prazen stol. Pridi in prisedi.« To sem tudi storil.

Proti koncu kosila sem presenečen zaslišal glasno škripanje. Ko sem dvignil pogled, sem videl, da je predsednik Nelson postavil svojo plastenko za vodo naravnost pokonci, jo nato sploščil in privil pokrovček.

Predsednik Dallin H. Oaks je nato postavil vprašanje, ki sem ga želel zastaviti tudi sam: »Predsednik Nelson, zakaj ste sploščili plastenko za vodo?«

Odgovoril je: »To olajša delo tistim, ki ravnajo z odpadki za recikliranje, saj v zabojniku za recikliranje ne zavzame toliko prostora.«

Ko sem razmišljal o tem odgovoru, sem znova zaslišal isti škripajoči zvok. Pogledal sem na desno in predsednik Oaks je prav tako kot predsednik Nelson sploščil svojo plastenko za vodo. Nato sem zaslišal hrup na svoji levi in predsednik Henry B. Eyring je sploščil svojo plastenko za vodo, čeprav je ubral drugačno strategijo, saj je to počel s steklenico v vodoravni legi, kar je zahtevalo več truda kot pri steklenici, obrnjeni navzgor. Ko je predsednik Nelson to opazil, mu je prijazno pokazal tehniko s pokončno plastenko, ki jo je bilo tako lažje sploščiti.

Takrat sem se sklonil k predsedniku Oaksu in ga tiho vprašal: »Ali je sploščenje in recikliranje plastenk za vodo nova zahteva v menzi?«

Predsednik Oaks je z nasmehom na obrazu odgovoril: »No, Allen, slediti moraš preroku.«

Prepričan sem, da predsednik Nelson tistega dne v menzi ni razglasil kakšnega novega nauka, ki bi temeljil na recikliranju. Lahko pa se učimo iz takojšnjega odziva¹⁸ predsednika Oaksa in predsednika Eyringa na zgled predsednika Nelsona in iz pozornosti predsednika Nelsona, ki je vpletene učil o boljšem pristopu.¹⁹

Pred leti je starešina Neal A. Maxwell podal nekaj opažanj in nasvetov, ki se preroško nanašajo na današnji čas:

»V prihodnjih mesecih in letih bodo dogodki od vsakega člana verjetno zahtevali, da se odloči, ali bo sledil [oziroma sledila] Prvemu predsedstvu ali ne. Članom bo težje dlje časa nihati med dvema mnenjema. /…/

Pustimo zapis, da bodo izbire jasne, drugim pa prepustimo, da spričo preroškega nasveta ravnajo, kakor želijo. /…/

Kadar smokev poganja listje, ‘je poletje blizu,’ je dejal Jezus. /…/ Ker smo tako opozorjeni, da se bliža poletje, se torej ne pritožujmo nad vročino!«²⁰

Odraščajoči rod odrašča v času, ko je več figovih listov in več vročine. To dejstvo nalaga že odraslemu rodu večjo odgovornost, zlasti ko gre za upoštevanje preroških nasvetov. Kadar se starši ne zmenijo za nasvete živega preroka, ne izgubijo le obljubljenih blagoslovov zase, temveč – kar je še bolj tragično – učijo svoje otroke, da je to, kar pravi prerok, nepomembno ali da je mogoče preroške nasvete izbirati po načelu samopostrežbe, ne da bi se bali za posledično duhovno podhranjenost.

Starešina Richard L. Evans je nekoč pripomnil: »Nekateri starši zmotno menijo, da se lahko malce sprostijo glede obnašanja in konformizma, /…/ da lahko nekoliko popustijo pri osnovah, ne da bi to vplivalo na njihovo družino ali prihodnost družine. A če starš le nekoliko skrene s poti, bodo otroci verjetno presegli starševski zgled.«²¹

Kot rod s sveto nalogo, da pripravimo odraščajoči rod na njegovo prerokovano vlogo v poslednjih dneh,²² ki jo je treba izpolniti v času, ko ima nasprotnik najmočnejši vpliv,²³ ne smemo biti vzrok zbeganosti glede pomembnosti upoštevanja preroških nasvetov. Ravno ta nasvet bo omogočil, da bo odraščajoči rod videl »sovražnika, ko je /…/ še daleč stran; in potem /…/ se lahko pripravi /…/«, da se bo uprl sovražnikovemu napadu.²⁴ Zaradi naših navidezno majhnih odklonov, tihega zanemarjanja ali šepetaje izraženih kritik v odgovor na preroški nasvet lahko sami le hodimo nevarno blizu roba poti zaveze; ko pa jih bo nasprotnik v življenju odraščajočega rodu še povečal, bodo takšna dejanja morda vplivala na to, da bodo pot povsem zapustili. Takšen rezultat je previsoka cena za neki rod.²⁵

Nekateri med vami morda čutite, da si niste dovolj prizadevali, da bi upoštevali nasvete predsednika Russella M. Nelsona. Če je tako, se pokesajte; ponovno začnite upoštevati nasvete Božjega izvoljenega preroka. Ne pustite se premotiti otroškim risankam in zaupajte Gospodovemu maziljencu. Radostite se, da je spet »prerok v Izraelu«.²⁶

Tudi če niste prepričani, pričujem, da lahko zdržimo vročino poslednjih dni in smo v njih celo uspešni. Smo sveti iz poslednjih dni in to so čudoviti dnevi. V tem času smo želeli priti na zemljo, ker smo bili prepričani, da ne bomo prepuščeni sebi, da bi se spotikali, ko se bomo soočali z nasprotnikovimi vse temnejšimi in vse bolj zmedo povzročajočimi meglami,²⁷ temveč da bomo sprejeli nasvet in navodila od tistega, ki je edini pooblaščen, da nam in vsemu svetu reče: »Tako govori Gospod Bog.«²⁸ V svetem imenu preroka, ki ga Bog povzdignil, Izraelovega Svetega,²⁹ in sicer Jezusa Kristusa, amen.