Mladina
Konferenca in jaz
Avtorica živi v Torontu v Kanadi.
Včasih sem si mislila, da je konec tedna, ko je generalna konferenca, dolg in dolgočasen, toda sčasoma sem ga vzljubila in se ga veselila. Konec tedna, ko je generalna konferenca, nas lahko duhovno napolni, ti občutki pa lahko zlahka zbledijo, ko se v ponedeljek nadaljuje normalno življenje. Nekaj naslednjih zamisli mi je pomagalo, da sem od konference še naprej dobila, kolikor je bilo le mogoče.
Na konferenco se pripravim tako, da si zapišem vprašanja in si potem delam zapiske, ko na vprašanja prejmem odgovore. Pozneje si rada naložim konferenčne govore in glasbo s strani LDS.org in jih naložim na predvajalnik MP3, tako da govor ali hvalnico lahko poslušam, ko grem po vsakdanjih opravkih. Prav tako rada preučujem konferenčno izdajo Liahone. V svoj izvod si kaj podčrtam in zapišem na rob. Do takrat, ko se odvija naslednja konferenca, je moja revija dobro uporabljena. Včasih sporočila preučujem skupaj z družino na družinskih večerih.
Za to, da ohranjam duha, ki smo ga občutili med konferenco, in se še naprej učim iz sporočil, je potrebno delo, toda to je zame velik blagoslov. V stiskah sem prejela toliko moči in vodstva, ker sem preučevala sporočila z generalne konference, in vem, da so ta sporočila navdihnjena.