Preroki Stare zaveze

Mojzes

»Mojzes je bil tako velik, da se celo Kristusa opisuje kot preroka, ki je kakor ta starodavni voditelj izraelskih vojska.«¹ – starešina Bruce R. McConkie (1915 – 1985) iz zbora dvanajstih apostolov

Rodil sem se v Egiptu v času, ko je bilo moje izraelsko ljudstvo v suženjstvu. Ker se je Faraon bal vse večjega števila izraelskih sužnjev, je ukazal, naj vse dečke, ki se bodo rodili, pobijejo. Ker me je mati hotela zaščititi, me je tri mesece po rojstvu skrivala, preden me je v košari dala med nilsko trstje. Našla me je faraonova hči in me vzgajala kot svojega sina.²

Ko sem odrasel, sem zapustil Egipt in živel v midjanski deželi. Tam sem našel naklonjenost pri Jitru, pastirju in duhovniku, ter se poročil z njegovo hčerko Ciporo. Od Jitra sem prejel Melkizedekovo duhovništvo.³

Ko sem pasel Jitrovo čredo, se mi je nekega dne v gorečem grmu prikazal Gospod in me poklical, naj izraelske otroke rešim iz suženjstva.⁴

Vrnil sem se v Egipt in faraonu rekel, naj osvobodi Gospodovo ljudstvo, namesto tega pa jim je naložil še več bremen. Gospod je nad Egipčane poslal vrsto nadlog, vendar se je faraon v srcu zaprl in še vedno ni hotel osvoboditi Izraelcev. Zadnja nadloga pa je bil angel smrti, ki je v vsaki družini v Egiptu ubil prvorojenca. Izraelci so se pred angelom smrti obvarovali tako, da so podboje vrat namazali s krvjo brezhibnega jagnjeta in da so ostali v hiši. Gospod je preko mene pasho uvedel kot uredbo, s katero je Izraelcem pomagal, da so se tega čudeža spomnili vsako leto.⁵

Zaradi te zadnje nadloge se je faraon uklonil in je Izraelce osvobodil. Toda faraon se je kasneje v srcu spet zaprl in je za odhajajočimi Izraelci poslal vojsko. Gospod me je blagoslovil z močjo, da sem razdelil Rdeče morje, in pobegnili smo po suhem, faraonovo vojsko pa je morje preplavilo.⁶

Gospod nas je nato vodil skozi puščavo, podnevi v oblaku, ponoči v ognjenem stebru. Oskrbel nas je z vodo, mano in prepelicami.⁷

Povzpel sem se na goro Sinaj, kjer sem ostal štirideset dni in prejel deset Gospodovih zapovedi. Ko sem se z gore vrnil, so se Izraelci odvrnili od Boga in skovali zlato tele, da so ga častili. Nič več niso bili vredni, da bi prejeli postavo, ki mi jo je dal Bog, zato sem tablice, na katerih je bila, razbil. Vrnil sem se na goro, kjer mi je Gospod dal nižjo postavo, ki se imenuje po meni – Mojzesova postava.⁸

Gospod mi je v divjini razodel svoje namene, da bo postavil tabernakelj oziroma prenosljiv tempelj. Tabernakelj smo na potovanjih nosili s seboj, zato da smo v njem lahko častili. Ljudje so v tabernaklju prejeli uredbe, jaz pa sem z Gospodom govoril »iz obličja v obličje, kakor govori človek s svojim prijateljem«⁹. Gospod mi je pokazal tudi, kako izdelati skrinjo zaveze, sveto relikvijo, ki je stala v najbolj svetem delu tabernaklja.¹⁰

Ko je Gospod poslal »ognjene kače«, da je pograjal Izraelce, mi je bilo zapovedano, naj naredim bronasto kačo in jo pritrdim visoko na palico, zato da bi jo vsi, ki jih je kača ugriznila, lahko pogledali in ozdraveli. A ker so bili ponosni in ker je bilo tako preprosto, številni niso hoteli pogledati in so zato umrli.¹¹

Gospod je napravil, da so Izraelci štirideset let tavali v puščavi, preden jim je dovolil priti v obljubljeno deželo.¹²Jaz tja nisem prišel, temveč me je »Duh vzel« h Gospodu.¹³