Z načrtom odrešitve do odgovorov na vprašanja
Ko imamo mi in drugi vprašanja o evangeliju Jezusa Kristusa, ali vemo, kje najti odgovore?
Živimo v razburljivem času. Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa prihaja iz teme (gl. NaZ 1:30). Posledično več otrok nebeškega Očeta, ki niso naše vere, sliši o »Mormonih«. Nekateri izvedo za stvari, ki se slišijo čudno in zmedeno. Drugi slišijo stvari, ki dajejo občutek znanega in tolažilnega. Posamezniki iz vsake skupine lahko pridejo k nam po odgovore na svoja vprašanja. Številne odgovore je moč najti v načrtu odrešitve, ki se imenuje »veliki načrt sreče« (Al 42:8).
Najpogostejša vprašanja so: »Od kje prihajam?«, »Zakaj sem tukaj?« in »Kam grem po tem življenju?« Na vsa ta vprašanja je moč odgovoriti z resnicami, ki jih najdemo v načrtu odrešitve. Naslednji članek nudi nekaj odgovorov, ki jih glede teh vprašanj dajejo sveti spisi in naš prerok Thomas S. Monson.
Od kod sem prišel?
Smo večna bitja. Pred tem življenjem smo živeli z Bogom kot njegovi duhovni otroci. »Apostol Pavel [je učil], da smo ʻBožjega roduʼ [Apd 17:29],« je dejal predsednik Monson. »Ker vemo, da smo v telesu potomci svojih zemeljskih staršev, moramo pomen Pavlove izjave raziskati. Gospod je izjavil, da sta duh in telo duša človeka [gl. NaZ 88:15]. Zato je duh rojen iz Boga. Pisec Pisem Hebrejcem Boga omenja kot Očeta duš [gl. Heb 12:9].1
Zakaj sem tukaj?
Predsednik Monson je o življenju na zemlji dejal: »Kako hvaležni bi morali biti, da je modri Stvarnik ustvaril zemljo in nas postavil semkaj s tančico pozabe o našem prejšnjem obstoju, zato da bi lahko izkusili čas preizkušnje, da bi se imeli priložnost pripraviti, da bi izpolnjevali pogoje, da bi prejeli vse, kar je Bog pripravil za nas.
Jasno je, da je eden od osnovnih namenov našega obstoja na zemlji to, da prejmemo telo iz mesa in kosti. Dan nam je bil tudi dar svobodne volje. Na tisoče načinov smo privilegirani zaradi tega, ker se lahko odločamo sami. Tukaj se učimo od zahtevnega učitelja z izkušnjami. Prepoznavamo dobro od zla. Razlikujemo med grenkim in prijetnim. Spoznavamo, da dejanjem sledijo posledice.«2
Kam grem po tem življenju?
Smrt doleti vse člane človeške družine. Toda »ko človek umre, ali bo oživel?« (Job 14:14) »Vemo, da smrt ni konec,« je dejal predsednik Monson. To resnico živi preroki učijo že stoletja. Najti jo je moč tudi v naših svetih spisih. V Mormonovi knjigi beremo posebne in tolažilne besede:
»Torej o stanju duše med smrtjo in vstajenjem – glej, angel mi je razodel, da gredo duše vseh ljudi, brž ko zapustijo to umrljivo telo, da, duše vseh ljudi, naj so dobre ali hudobne, domov k tistemu Bogu, ki jim je dal življenje.
In potem se bo zgodilo, da bodo duše tistih, ki so pravični, prejele stanje sreče, katero se imenuje raj, stanje počitka, stanje miru, kjer bodo počivale po vseh svojih težavah in po vsej skrbi in potrtosti.«3 [Al 40:11–12]
Potem ko vstanemo od mrtvih, gremo v celestialno kraljestvo s slavo kakor od sonca, terestrialno kraljestvo s slavo kakor od lune, telestialno kraljestvo s slavo kakor od zvezd ali v najzunanjejšo temo (gl. NaZ 76).
Ali Bog res obstaja? Ali je Satan resničen?
Nebeški Oče, Jezus Kristus in Satan so bili vsi na velikem svètu v nebesih, ki je potekal, preden smo se rodili. Del načrta odrešitve je bil, da je nebeški Oče nekoga prosil, naj gre na zeljo in opravi odkupno daritev za naše grehe. Rekel je: Koga naj pošljem? In neki [Jezus Kristus] je odgovoril kakor Sin Človekov: Mene pošlji, mene pošlji. In neki drugi [Satan] je odgovoril in rekel: Tukaj sem, mene pošlji. In Gospod je dejal: Poslal bom prvega.
In drugi [Satan] je bil jezen in ni obdržal svojega prvega stanja; in tisti dan mu jih je veliko sledilo (gl. Abraham 3:27–28; gl. tudi NaZ 29:36–37; Moses 4:1–4).
Ali posedujemo moč, da se upremo Satanovim skušnjavam?
Ena tretjina duš, ki so se po posvetu v nebesih odločile sledili Satanu, je bila izgnana skupaj z njim. Oni in Satan ostajajo duše brez fizičnega telesa. Prerok Joseph Smith je učil: »Vsa bitja, ki imajo telo, imajo moč nad tistimi, ki ga nimajo.«4 Zato nas Satan lahko skuša, vendar imamo mi moč, da se mu upremo.
Zakaj se včasih zdi, da nebeški Oče ne odgovori na moje molitve?
»Molitev je dejanje, s katerim se Očetova volja in otrokova volja uskladita. Namen molitve ni spreminjati Božjo voljo.« (Bible Dictionary, »Prayer«) Molitev je orodje, ki nam pomaga pri odločitvi, ali bomo svobodno voljo uporabljali zato, da bomo svojo voljo uskladili z Božjo (gl. Abraham 3:25). Nebeški Oče vselej odgovori na naše molitve, toda ti odgovori lahko pridejo v obliki da, ne oziroma ne še. Čas je pomemben.
Zakaj imam izzive, čeprav si prizadevam živeti dobro življenje?
Izzivi so del načrta odrešitve. Delajo nas močnejše, nas pilijo in prečiščujejo, ko se zanašamo na Jezusa Kristusa in njegov evangelij. Nebeški Oče nas med našimi izzivi podpira. Naše preizkušnje nam bodo dale izkušnje in bodo za naše dobro (gl. NaZ 122:7).
Kako naj vem, kaj je prav in kaj je narobe?
Vsi Božji otroci se rodijo s Kristusovo lučjo, ki nam pomaga »[prepoznavati] dobro od zla« (Mor 7:16). Poleg tega nam Sveti Duh v srcu in mislih lahko pričuje o resnici z občutkom miru in topline (gl. NaZ 8:2–3).
Ali mi je lahko odpuščeno, čeprav sem hudo grešil?
Bog je vedel, da bomo vsi grešili, ko se bomo učili odločati med tem, kar je prav in kar je narobe.5 Vendar vsi grehi prinašajo kazen. Pravica zahteva, da je treba kazen prestati. Nebeški Oče je v svoji milosti Jezusu Kristusu dovolil, da je izpeljal odkupno daritev in zadostil zahtevam pravice za vse nas (gl. Al 42). Drugače rečeno, Kristusovo trpljenje v Getsemaniju in smrt na Golgoti sta plačala ceno za vse naše grehe, če h Kristusovi odkupni daritvi pristopimo s kesanjem in prejmemo evangelijske uredbe. Grehi nam bodo odpuščeni (gl. NaZ 1:31–32).