»Z Gospodovim vodstvom«, Liahona, julij/avgust 2022.
Glas svetih iz poslednjih dni
Z Gospodovim vodstvom
Sredi stiske sem spoznal, da lahko delam, kar je težko.
Ilustrirala: Stephanie Hock
Kot medicinskega tehnika anesteziologa v rezervi mornarice Združenih držav so me med pandemijo covida-19 mobilizirali in dodelili v terensko bolnišnico nujne pomoči v kongresnem centeru Jacob K. Javits v New York Cityju, kjer sem v prvih vrstah nudil nego na vrhuncu izbruha covida-19 v mestu.
Ko sem nastopil dolžnost, mi je po glavi rojilo veliko skrbi. Zlasti me je skrbelo za bolnike in borba s tem izčrpavajočim virusom.
Počutil sem se kakor Nefi, ki ga je »Duh /…/ vodil, ne da bi /…/ vnaprej vedel, kaj naj stor[i]« (1 Nefi 4:6). Ta misel mi je pomagala, da sem zaupal nebeškemu Očetu in pogosto molil, da bi slišal njegov glas, sledil njegovim navodilom in za svoje bolnike kar najbolje skrbel.
Moj prvi večer na dolžnosti je bil sprejet bolnik v kritičnem stanju. Ko smo s kolegi začeli ocenjevati njegovo stanje, sem hitro ugotovil, da se je znal sporazumevati le v španščini. Tam sem bil edini, ki je govoril špansko, ker sem se je naučil na misijonu v Venezueli.
Ko sem začel govoriti z bolnikom, je vprašal, ali je vse v redu. Pomiril sem ga rekoč, da zanj skrbimo najbolje, kar je možno. V njegovih očeh sem zaznal, da mi precej zaupa in da je potolažen. Preostanek noči sem se pogosto ustavil ob njegovi postelji, spremljal stanje in posodabljal podatke. V nekaj dneh se mu je stanje vidno poboljšalo in je bil odpuščen.
Med spremljanjem stanja sem srečal veliko bolnikov, ki so se sporazumevali predvsem v španščini. Ker sem se z njimi lahko pogovarjal, so med okrevanjem čutili olajšanje in so bili pomirjeni.
Ko se spominjam te izkušnje, kako sem si prizadeval za nebeško vodstvo, da bi za bolnike kar najbolje skrbel, se spomnim nasveta starešine Brooka P. Halesa od sedemdeseterih. Rekel je, da je nebeški Oče vpleten »v podrobnosti našega življenja« in da »smo preko vpliva in navdiha Svetega Duha upravičeni do stalnega vira božanskega vodstva«.1
Močno sem se zavedel, da je moja sposobnost, da govorim špansko, prav tako dragocena kakor moje znanje medicine. Ko sem skrbel za druge, sem tudi jasno videl, da sredi težav in z Gospodovim vodstvom lahko naredim, kar je težko.