»Tempeljske uredbe: priprave na vrnitev v Božjo navzočnost«, Liahona, julij/avgust 2022.
Tempeljske uredbe: priprave na vrnitev v Božjo navzočnost
Prosim vas, da se marljivo učite o večni pomembnosti tempeljskih zavez, tempeljskih uredb in tempeljskega čaščenja ter to cenite, ko si prizadevate, da bi prišli k Odrešeniku.
Leslie Nilsson: foto dneva odprtih vrat templja v Mesi v Arizoni
Božje delo in slava je, »da uresniči človekovo nesmrtnost in večno življenje« (Mojzes 1:39) – da se lahko pripravimo, da bomo živeli na višji in bolj sveti ravni,1 da se bomo lahko vrnili v Božjo navzočnost.
Gospod s svojo neskončno in večno milostjo ter preko svojih prerokov in apostolov stalno prosi svoje sinove in hčere, naj se pripravijo na njegov prihod in postanejo sionsko ljudstvo – pripravljeni, da bodo povzdignjeni, da se bodo srečali z njim (gl. Alma 12:24, 34:32, Nauk in zaveze 45:45, 65:5, 88:96–97). Pri teh pripravah je vselej bistveno učenje nauka Jezusa Kristusa, vera vanj, kesanje ter prejem svetih zavez in uredb.
Starozavezni primeri, kako Bog svoje otroke prosi, naj se pripravijo, da bodo živeli po višjem zakonu ter prejeli odrešilne uredbe in zaveze, so dandanes za nas poučni.
Bog v Drugi Mojzesovi knjigi Izraelce spodbuja, naj postanejo »posebna lastnina« in naj se očistijo greha, da se bodo pripravili na srečanje z njim (gl. 2 Mojzes 19:4–6, 10–11, 17). Jehova je Izraelcem dal »kamniti plošči, postavo in zapovedi« (2 Mojzes 24:12) in z Bogom so se zavezali, rekoč: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili.« (2 Mojzes 19:8, gl. tudi 24:3.) Gospod je obljubil, da bo bival med njimi, če bodo poslušni zavezam (gl. 2 Mojzes 29:45–46). A ko so bili Izraelci priča »Gospodovi slavi« (2 Mojzes 24:16) na gori Sinaj, so se zbali, stali od daleč in se naposled uprli Bogu (gl. 2 Mojzes 20:18–21, 32:1–6).
Drugi primer v Stari zavezi je o tem, kako je kralj Salomon gradil hišo Gospodu (gl. 1 Kralji 6:11–13). Skrinjo zaveze in druge svete posode so položili v »notranje svetišče« (1 Kralji 8:6) in »Gospodovo veličastje je napolnilo Gospodovo hišo« (1 Kralji 8:11). Salomon je izrekel posvetitveno molitev in prosil, naj skesanim in pobožnim Izraelcem nakloni posvetne in duhovne blagoslove. Gospod je njihove molitve s priprošnjami uslišal in jim obljubil velike blagoslove, če bodo poslušni. A Izraelci so navzlic temu Gospoda zapustili in častili lažne bogove. (Gl. 1 Kralji 9–11.)
Drugi preroki v Stari zavezi so si marljivo prizadevali, da bi Izraelce učili in jih posvetili, zato »da bi lahko videli Božji obraz, toda postali so trdosrčni in niso mogli prenesti njegove navzočnosti« (Nauk in zaveze 84:23–24).
Izraelski otroci so bili vedno znova neverni, prestrašeni ali se niso bili pripravljeni spremeniti, želeli so si lahke poti, v srcu so bili naravnani na posvetnosti, ali pa so se bili pripravljeni upreti Gospodu in njegovim prerokom. Vsakokrat, ko se se Izraelci odvrnili od Boga in opustili svoje zaveze in uredbe, se je Gospodova »jeza razvnela zoper njih« (Nauk in zaveze 84:24) in niso mogli prejeti polnosti njegove slave.
Božanski namen zbiranja
Nova zaveza in Mormonova knjiga prav tako poročata o Gospodovih prizadevanjih, da bi zbral svoje ljudstvo in ga blagoslovil preko tempeljskih zavez in uredb. Odrešenik je potožil: »[K]oliko krat sem vas hotel zbrati, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli!« (Matej 23:37, gl. tudi 3 Nefi 10:4–6.)
Prerok Joseph Smith je pojasnil: »Kaj je bil cilj zbiranja /…/ Božjega ljudstva v tem razdobju sveta? /…/ Glavni cilj je bil ta, da se Gospodu zgradi hiša, v kateri bo svojemu ljudstvu razodel uredbe svoje hiše in slave svojega kraljestva in ljudi učil o poti odrešitve; /…/ da bi prejeli razodetje od zgoraj in bili izpopolnjeni v stvareh Božjega kraljestva – a niso hoteli.«2
Gospod želi zbrati svoje otroke v tem razdobju in je razodel, »kar je ostajalo skrito od osnovanja sveta, /…/ vse, kar se tiče te hiše in duhovništva le-te« (Nauk in zaveze 124:41–42). Spodbuja nas, naj se pripravimo, da se bomo vrnili v njegovo navzočnost – kar je možno zaradi njegovega odkupnega žrtvovanja: »Glejte, moja volja je, da se vsi tisti, ki kličejo moje ime in me častijo glede na moj večni evangelij, zberejo in stojijo na svetih krajih.« (Nauk in zaveze 101:22)
Zakaj so tempeljske uredbe tako pomembne?
Templji so najsvetejši od vseh krajev za čaščenje. Vse, kar se učimo in delamo v templjih poslednjih dni, poudarja veliki načrt sreče nebeškega Očeta ter Božjo naravo Jezusa Kristusa in njegovo vlogo našega Odrešenika. Zaveze, ki jih prejmemo, in uredbe, ki se izvajajo v templjih, so bistvene za posvetitev naših src in za končno povzdignjenje Božjih sinov in hčera.
»In to višje duhovništvo izvaja evangelij in ima ključ do skrivnosti kraljestva, in sicer ključ do spoznanja o Bogu.
Zato se v uredbah le-tega razodeva moč božanskosti.
In brez uredb le-tega in duhovniškega polnomočja se moč božanskosti ljudem v mesu ne razodeva.« (Nauk in zaveze 84:19–21)
Svete uredbe, ki jih prejmemo vredni in se jih nenehno spominjamo, odprejo nebeške kanale, po katerih lahko v naše življenje priteka božanska moč. Ko prejmemo duhovniške uredbe ter sklenemo in spolnjujemo svete zaveze, smo vpreženi k Odrešeniku in z njim (gl. Matej 11:28–30)3 in smo lahko blagoslovljeni z močjo, ki presega našo, za premagovanje skušnjav in izzivov življenja na zemlji, ko se pripravljamo, da se bomo vrnili v Božjo navzočnost.
Blagoslovi tempeljskih zavez in uredb
Carl Heinrich Bloch: Detajl slike Kristus in otročič
Dva od pomembnih blagoslovov, ki jih prejmemo s tempeljskimi zavezami in uredbami, sta vse večja radost in moč.
Odkupitelj je najvišji in edini vir trajne radosti. Resnična radost izvira iz tega, da verujemo v Gospoda Jezusa Kristusa, prejmemo svete zaveze in uredbe in jih spolnjujemo ter si prizadevamo, da bi se globoko spreobrnili k Odrešeniku in njegovim namenom.
Alma je svoje sinove učil, da sta večja svetost in radost v življenju možni, če nas odkupna daritev Jezusa Kristusa očisti in posveti. Samo z vero v Jezusa Kristusa, kesanjem in izpolnjevanjem zapovedi lahko terjamo trajno srečo, po kateri vsi hrepenimo, da bi jo izkusili in obdržali.4
Prosim, bodite pozorni na obljubo predsednika Russella M. Nelsona o radosti: »Vse Božje otroke na obeh straneh tančice vabimo, naj pridejo k Odrešeniku, prejmejo blagoslove svetega templja, ohranjajo radost in izpolnijo pogoje za večno življenje.«5
Ko v naših dneh moči teme divjajo »in grozijo, da nam bodo uničile mir«,6 je vsakemu od nas na voljo zaščitniška moč v in preko tempeljskih uredb in zavez (gl. Nauk in zaveze 38:32, 43:16, 76:39–42, 105:11–12, 33, 138:12–15). Nefi je imel videnje in je »videl moč Božjega Jagnjeta, ki se je spustila na /…/ Gospodovo ljudstvo zaveze, /…/ in oborožili so se s pravičnostjo in z močjo Boga v veliki slavi« (1 Nefi 14:14).
Prerok Joseph Smith je v posvetitveni molitvi za kirtlandski tempelj Očeta prosil, »da bodo tvoji služabniki iz te hiše lahko izšli oboroženi s tvojo močjo« in »da [se] nobena hudobna zveza ne bo /…/ dvignila in premagala tvoje ljudstvo, kateremu bo v tej hiši dano tvoje ime« (Nauk in zaveze 109:22, 26).
Glen S. Hopkinson: Veličastna svetloba – kirtlandski tempelj, kopiranje prepovedano
Vsak od nas bi si moral prizadevati, da bi spoznal in bolje razumel zaščitniško moč zavez in uredb, ki so na voljo v Gospodovi hiši – da bomo kot učenci »stali na svetih krajih in se ne [bomo] premaknili« (Nauk in zaveze 45:32) ter bomo vse premagali in obstali (Efežanom 6:13).
Povabilo in pričevanje
Prosim vas, da se marljivo učite o večni pomembnosti tempeljskih zavez, tempeljskih uredb in tempeljskega čaščenja ter to cenite, ko si prizadevate, da bi prišli k Odrešeniku in prejeli blagoslove, ki jih omogoča njegova odkupna daritev. In radostno pričujem, da Bog Oče in njegov Sin Jezus Kristus živita in da je njuna največja želja, da bi se vrnili v njuno navzočnost in bili deležni njune slave (gl. Nauk in zaveze 97:16, 101:38).