2022
Nosim te
julij/avgust 2022


»Nosim te«, Liahona, julij/avgust 2022

Glas svetih iz poslednjih dni

Nosim te

Močan občutek, ki me je prežel, je bil tako silen, da sem padla na kolena.

Slika
deklica z zaprtimi očmi

Stara sem bila le tri leta in nisem hotela zapustiti bolnišnice, v kateri sta po prometni nesreči okrevala moja starša.

Fotografija z avtorjevim dovoljenjem; kotniki za fotografije iz Getty Images

Veliko let sem se borila s travmami in tesnobnostjo, povezano s prometno nesrečo, v kateri smo bili udeleženi s starši, ko mi je bilo tri leta. Moj nerojeni bratec ni preživel.

Ob petindvajseti obletnici nesreče se mi je utrnil spomin. Mesece kasneje sem se še vedno borila, ko mi je prijateljica predlagala, naj se obrnem na nebeškega Očeta. Zasmejala sem se in nato vprašala: »Kaj pa bo naredil zame?«

Moje borbe so se nadaljevale. Čez leto ali dve sem se naveličala notranje razbolenosti in bolečina se je spreminjala v jezo. Sprejela sem prijateljičin nasvet in se začela obračati na Boga.

»Če res si, pošlji nekoga – kogarkoli,« sem molila. »Potrebujem nekoga!«

Dan je prišel in odšel, ko sem stala pri vratih in zaman čakala.

»Vidiš, Bog, nikomur ni mar!« sem rekla. »Nihče ni prišel!«

Ko so mi po licih tekle solze, sem počasi stopila v hišo in zaprla vrata. Z občutkom poraženosti sem šla po stopnicah. A ko sem prišla na vrh stopnic, me je prežel močan občutek. Bil je tako silen, da sem padla na kolena.

Nato sem dobila naslednjo misel: »ReNae, nosim te.«

Nebeški Oče mi je blago poslal močno misel, ko sem jo najbolj potrebovala. Spoznala sem, da me res ljubi in da me res pozna. Tako močno me ljubi, da mi je dal moralno svobodno voljo. Ne mene ne nikogar drugega ne bo prisilil, da mu sledi, a skupaj s Sinom nas vabi, naj pridemo k njima (gl. Matej 11:28–30).

Od tistega dne vem, da se nanj lahko zanesem. Moje življenje je zdaj boljše, ker si prizadevam, da bi mu vsak dan sledila in mu prisluhnila. Čeprav mi nebeški Oče in Jezus Kristus dovolita, da občutim bolečino, mi prinašata tudi mir, tolažbo, moč in pogum, zato da so mi težke stvari v poduk. Če občutim bolečino, lažje razumem in podprem druge, ki se borijo.

Morda nikoli ne bomo v celoti vedeli, kaj drugi doživljajo, a ljudem okrog sebe lahko pokažemo, da jih imamo radi. Hvaležna sem, ker vem, da me nebeški Oče ljubi in da mi prisluhne, ko kličem k njemu.

Natisni