»Vzorec, kako se izogniti občutku, da smo obtičali«, Liahona, sept. 2022.

Vzorec, kako se izogniti občutku, da smo obtičali

Troy Larsgard

»Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Luka 2:52) in tudi mi lahko.

Slika

moški zre sončni zahod

Foto: Judith Ann Beck

Občutek, da smo obtičali

Ko si kot samski odrasli prizadevamo, da bi živeli po evangeliju, je za nas morda težko, da se ne osredotočamo na življenjska področja, glede katerih želimo, da bi bila drugačna. Včasih se zdi, da smo v našem napredovanju dosegli vrhunec. Zdi se mi, da ti občutki, da sem na določenih področjih obtičala, pridejo in gredo in me lahko spremljajo več dni, mesecev, sčasoma celo leta. Vedno sem imela veliko razlogov, da sem bila srečna in da sem zadovoljna z življenjem, a na neki točki so me ti občutki, da sem obtičala, zlasti močno udarili.

V tistem času me je moj najstniški nečak prosil, da bi bil nekaj časa z menoj. Prepoznal je potrebo po ciljih v svojem življenju in me je prosil za nasvet. Pravzaprav nisem ravno čutila, da sem dovolj močna, da bi mu dala veliko modrost, vendar sem prisluhnila. Vedela sem, da lahko »kličem« k Bogu za pomoč (gl. Alma 34:17–27), in sem molila, da bi mu lahko rekla nekaj, kar bi mu pomagalo. V odgovor sem se spomnila Luka 2:52: »Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.«

Ko sem se poskušala osredotočiti na nečakove potrebe namesto na svoje, se je v meni začelo nekaj spreminjati. Z nečakom sva se pogovarjala o tem, kako je Kristus rasel duhovno, družbeno, telesno in intelektualno, in tako lahko tudi midva. Čeprav so se moje potrebe razlikovale od nečakovih, so se ta štiri področja nanašala na oba. Medtem ko sva se pogovarjala o tem odlomku iz svetih spisov, sem se zavedla, da odgovarja na moja lastna vprašanja, kako naj se premaknem.

Sprememba moje osredotočenosti, uresničevanje načrtov

Ko sem si prizadevala rasti, kakor je rasel Odrešenik, se mi je spremenila osredotočenost in ta sprememba je prinesla dodatne blagoslove. Predsednik Russell M. Nelson je o tem dejal: »Radost, ki jo občutimo, ima le malo opraviti z življenjskimi okoliščinami in vse s tem, na kaj se v življenju osredotočamo.«¹ Moja prizadevanja, da bi rasla kakor Jezus Kristus, so mi pomagala, da pozornosti nisem več namenjala okoliščinam, ki so mi jemale pozornost, in sem jo usmerila na področja, na katerih sem lahko produktivno delala. Iz notranjega premišljevanja sem se lahko premaknila v zunanjo dejavnost.

Iskreno sem premišljevala, kako bi rasla na vsakem področju, omenjenem v Luku 2:52, od bolj doslednih obiskov templja do dokončanja dolge kolesarske tekme.

Slika

tennesseejski tempelj v Memphisu

Fotografija tenneseejskega templja v Memphisu Jamesa Whitneyja Younga

Na vsakem področju mojih ciljev sem prišla do nekaj ugotovitev:

Ko sem delala na enem cilju, sem pogosto čutila, da me je Kristus krepil duhovno, družbeno, telesno in intelektualno vse v okviru tega enega cilja.
Redko, če sploh, se je kateri cilj zgodil v izolaciji od drugih področij rasti – zdelo se je, da drug na drugega vplivajo in se podpirajo. Izboljšanje na enem področju je vodilo do izboljšanja na vseh drugih področjih. Zanemarjanje katerega področja je podobno vplivalo na vsa druga področja. Spoznala sem, da si vsako področje zasluži pozornost.
Skoraj vsak cilj je vključeval druge ljudi – bodisi učenje od njih ali to, da sem jim povedala svoje misli in izkušnje – in je poglabljal naš odnos.

Poiščimo radost v Kristusu in jo razdajajmo

Nenehno imam priložnost, da vidim rast pri drugih, ki me navdihuje, in upam, da lahko isto naredim zanje. Nedavno sem govorila s samsko prijateljico, ki se ji zdi, da je obtičala v nekaterih življenjskih okoliščinah in je razočarana. Poslušala sem jo, da bi jo razumela, nakar sem ji lahko povedala o svojih izkušnjah, ki so mi pomagale in na vsakem področju pokazale pot nazaj k Odrešeniku.

In čeprav se vsa življenjska področja, na katerih sem pred leti čutila, da sem obtičala, niso spremenila, sem se spremenila sama in sem se naučila bolj osredotočati na Odrešenika in si prizadevati rasti kakor on. O tem je predsednik Nelson rekel: »Veliko je stvari, ki jih lahko nadzorujemo. Določamo si prioritete in se odločamo, kako bomo izkoristili svojo energijo, čas in sredstva. Odločimo se, h komu se bomo zatekli po resnico in vodstvo.«² Ne glede na naše okoliščine nam področja rasti v Luku 2:52 lahko pomagajo, da spremenimo svojo osredotočenost in poiščemo dodatno radost in napredek preko nebeškega Očeta in Odrešenika.

Avtorica živi v Tennesseeju v ZDA.