»Ali sem edino odraslo dekle, ki se bori, da bi našlo smisel?«, Liahona, sept. 2022.
Mladi odrasli
Ali sem edino odraslo dekle, ki se bori, da bi našlo smisel?
Čutila sem, kakor da sem pokvarila načrt – svoj načrt zase in Božji načrt zame.
Na svoj petindvajseti rojstni dan sem pospravljala svojo spalnico. Moj prostor ni bil urejen in kar naprej sem premišljevala, kako tudi moje življenje ni urejeno. Nisem bila tam, kjer sem mislila, da bi morala biti pri petindvajsetih letih. Nisem bila tam, kjer naj bi bila.
Razmišljala sem o tem, kako sem se počutila, ko sem bila najstnica, ko sem prejela patriarhalni blagoslov. Kadar sem brala o svoji prihodnosti, sem si predstavljala nekoga, ki je skoraj popoln. A spoznala sem, da nisem dorasla temu, da bi bila oseba, ki sem si jo predstavljala. In spraševala sem se, ali bi bila mlajša jaz, če bi me videla zdaj, razočarana?
Planila sem v jok. Čutila sem, da sem pokvarila načrt za svoje življenje. Nisem naredila nobene usodne napake, a sem čutila tudi, da v življenju nimam nič pokazati. Nisem imela smisla. Vsi drugi so imeli vse dognano, jaz pa sem v spalnici na tleh jokala in sem se počutila, kakor da sem zapravila vse svoje življenje.
V svoji zmedi in obupu sem se počutila osamljeno. A celo takrat sem vedela, da ne morem biti edino odraslo dekle, ki se bori, da bi našlo svojo pot. Ko sem se pogovarjala z drugimi, sem ugotovila, da se pri zelo malo ljudeh življenje konča tako, kakor so načrtovali. In to mi pomaga, da se počutim manj osamljeno.
Pomaga mi tudi, da se opominjam, da nebeški Oče noče, da se počutim kakor zguba. Želi, da si »še naprej prizadeva[m] s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem« (2 Nefi 31:20). Verjame, da sem se sposobna spremeniti in rasti s pomočjo Odrešenikove odkupne daritve. Samo Satan bi hotel, da si govorim, da sem izgubila možnost, da bi postala človek, kakršen nebeški Oče ve, da lahko postanem.
Razumevanje načrta sreče
Veliko nas včasih glede prihodnosti občuti obup. In to je nemara zato, ker Božji načrt sreče razumemo napak. Morda mislimo, da je naše življenje kakor video igra – zgodba z rdečo nitjo, ki ji morate slediti, zato da boste zmagali. A navadno temu ni tako. Vsak dan sprejemamo odločitve, se spreminjamo in rastemo. Glede tega ni nič statično ali določeno. Naše odločitve nebeškega Očeta nikoli ne bodo presenetile, a še vedno so naše odločitve. Sami pišemo svojo zgodbo skupaj z njim, ko gremo dalje.
In če »Kristusu dopustimo, da je avtor in dopolnitelj naše zgodbe«,1 se vedno samozavestno lahko oziramo k večnemu srečnemu koncu.
Včasih delamo napake ali gremo v napačno smer, sprijaznjeni, da bomo večno brezciljno tavali.
A to je evangelij upanja. O tem, kar je izgubljeno in najdeno. To je evangelij učenja. O odpuščanju. O tem, da ponovno poskusimo. Starešina Neil L. Andersen iz zbora dvanajstih apostolov je o tem učil: »Kesanje ni rezervni načrt; to je načrt.«2
Nebeški Oče nas popolnoma ljubi in tudi njegov načrt za nas je popoln. To je popoln načrt za nepopolne ljudi, skrbno zasnovan z razumevanjem naših potreb in potenciala. V njegovem načrtu je prostor za naša čustva – za naše iskrene napake in naše trmaste grehe in naše tavanje v divjini. In v njegovem načrtu je prostor za naše zmage, ki si jih zagotovimo vsakokrat, ko se ozremo k njemu in ponovno poskusimo.
Poiščite svoj smisel
Od tistega rojstnega dne sem velikokrat premišljevala o svojem smislu. Še vedno nisem vsega dognala. Vendar ne čutim več take zaskrbljenosti. Vem, da me Bog pozna in da mi bo, če se obrnem k njemu, pomagal najti smisel tam, kjer sem zdaj.
Morda bo nekdo nekoč našel zdravilo za raka ali končal globalno lakoto ali uspel doseči mir na svetu. A nekdo bo danes tolažil žalujočega prijatelja ali pomagal tujcu, ki se bori, ali prvič po številnih letih moli. In mislim, da vse to nekaj pomeni – celo vse.
Resnica je, da večina nas v življenju ne bo počela sijajnih stvari, ki bodo pretresle zemljo. A to ne pomeni, da nimamo namena. Naš končni namen kot Božjih otrok je, da bi postali kakor Bog. In ta namen uresničujemo, ko vsak dan delamo majhne stvari, da bi sledili Jezusu Kristusu.
Cenim evangelijski nauk, »da se po majhnih in preprostih stvareh dogajajo velike stvari« (Alma 37:6). Ko se ozrem na svoje življenje, ne vidim ničesar velikega. Vidim pa veliko »majhnih in preprostih stvari«, ki so prinesle velike spremembe. In vem, da bodo moja malenkostna dobronamerna prizadevanja z Odrešenikovo milostjo tlakovala mojo vero, da bom postala kakor on.
Nikogaršnja pot ne bo videti prav kakor vaša. A če si boste prizadevali po najboljših močeh, da bi hodili proti Kristusu, bo vaša pot dobra. Vsemogočni Stvarnik verjame v vas, zato bodite samozavestni in verjemite vase. Bog ima za vas pripravljene osupljive stvari in tudi ko čutite, da ste majhni in preprosti, »vam bo pomagal, da boste postali boljši, kot ste sploh kdaj mislili, da je mogoče«.3