»Naša luč v divjini«, Liahona, jan. 2024.
Naša luč v divjini
Tisti, ki bodo iskreno brali Mormonovo knjigo, živeli po njenih naukih in molili o njeni verodostojnosti, bodo občutili Svetega Duha ter poglobili vero in pričevanje o Odrešeniku.
Že kot deček sem imel pričevanje o Mormonovi knjigi. Zlasti me je pritegnila zgodba o Jeredovem bratu in njegovem ljudstvu na njihovi poti v »obljubljeno deželo« (Eter 2:9).
Ko so se soočali z možnostjo potovanja v neosvetljenih barkah, je Jeredov brat vprašal: »Glej, o Gospod, mar boš dopustil, da bomo čez to veliko vodo šli v temi?« Gospod je odgovoril, rekoč: »Kaj želiš, naj napravim, da boste v barkah imeli svetlobo?« (Eter 2:22, 23)
Jeredov brat je vedel, da je Gospod vsemogočen. Vedel je, da je Gospod vir vse luči. Vedel je, da je Gospod svojemu ljudstvu zapovedal, naj v stiski kliče k njemu. Jeredov brat, ki je udejanjal vero v Gospoda, je torej pripravil šestnajst majhnih kamnov. Saj se spomnite, da je potem Gospoda prosil, naj se s prstom dotakne kamnov, »da bodo lahko svetili v temi« (Eter 3:4).
Odkar sem to zgodbo prvič prebral, je v mojem spominu vtisnjena podoba Gospoda, ki se dotika tistih kamnov. Ta prizor lahko vidim, kakor da bi se dogajal pred mojimi očmi. Morda zato, ker je podoba luči, ki prežene temo, zame stvarna.
Ko ne občutim Svetega Duha, ko sem nekoliko neuglašen z Gospodovim Duhom, občutim temo. Toda ko berem Mormonovo knjigo, se luč vrne. Mormonova knjiga je zame kakor svetleč kamen, ki se ga je dotaknil Gospod. Osvetljuje mi pot skozi življenje.
Luč za vedno
Kakor tisti, ki jih je Gospodova roka pripeljala v starodavno Ameriko, se na poti v obljubljeno deželo povzdignjenja vsi soočamo z neurji in temnimi dnevi. Toda Gospod bo za nas storil to, kar je storil za Jeredovce in Nefijce. Če mu bomo poslušni, udejanjali vero vanj in prosili za njegovo pomoč, nas bo vodil in nam osvetljeval pot.
Gospod je Nefiju rekel: »[I]n prav tako bom v divjini vaša luč; in pred vami bom pripravil pot, če bo tako, da boste izpolnjevali moje zapovedi; če boste torej izpolnjevali moje zapovedi, boste vodeni v obljubljeno deželo; in vedeli boste, da sem jaz tisti, ki vas vodi.« (1 Nefi 17:13)
Gospod je Nefijevemu bratu Jakobu rekel: »[V]ekomaj bom luč njim, ki slišijo moje besede.« (2 Nefi 10:14)
Prerok Abinadi je o Odrešeniku pričeval: »On je luč in življenje sveta; da, luč, ki je neskončna, ki nikoli ne more potemneti.« (Mozija 16:9)
Odrešenik je o sebi pričeval: »Jaz sem luč in življenje sveta.« Dodal je: »Glejte, jaz sem luč; dal sem vam zgled.« (3 Nefi 9:18)
Občutimo luč
Rad imam našega preroka, predsednika Russella M. Nelsona. Blagoslovljen sem, da služim z njim. Ko vstopi v prostor, se ta takoj zdi svetlejši. V sebi nosi Kristusovo luč.
Kristusova luč je resnična. To je »božanska energija, moč oziroma vpliv, ki preko Kristusa prihaja od Boga in daje življenje in luč vsemu. To je dragoceni duhovni dar, ki Božje otroke lahko vodi k Svetemu Duhu in evangeliju Jezusa Kristusa.1 Branje Mormonove knjige to luč okrepi.
Včasih se moramo ozreti nazaj na svoje življenje, da bi se spomnili pomoči, ki smo jo na tej poti prejeli. Ko se ozremo nazaj, lahko znova občutimo Odrešenikov vpliv. Ko sveti spisi pravijo: »Pomni, pomni!« (Helaman 5:12) mislim, da nam govorijo: »Ne spominjaj se le, kar si nekoč vedel oziroma občutil; temveč to luč znova začuti.«
Nekateri duhovno luč zlahka zaznajo. Drugi pa jo zaradi osebnih težav ali posvetnih motenj težko občutijo. Toda če bomo zvesti, bo luč prišla – včasih tako, kot ne pričakujemo.
Predsednik Nelson, ki nam je svetoval, naj »Mormonovo knjigo v duhu molitve vsak dan«2 preučujemo, je povedal več načinov, kako nas Mormonova knjiga lahko zbliža z Odrešenikom in nam pomaga, da občutimo evangelijsko luč, dojamemo evangelijske resnice in živimo po evangelijskih naukih.
Predsednik Nelson je rekel, da bomo z branjem Mormonove knjige bolje razumeli in cenili odkupno daritev Jezusa Kristusa.
Začutili bomo željo, da bi se »ponovno rodili« (Mozija 27:25), saj nam knjiga pomaga, da doživimo spremembo srca (gl. Mozija 5:2).
Ko bomo v Mormonovi knjigi brali in preučevali nauke o zbiranju Izraela, bomo začutili večjo željo po tem, da bi poiskali svoje umrle in zanje v templju opravili uredbe odrešenja in povzdignjenja.
Ko bomo prejeli odgovore na svoja vprašanja, vodstvo pri sprejemanju odločitev in moč, da se pokesamo in zoperstavimo zlu, bomo čutili luč.
In ko bomo brali resnice, ki jih najdemo v Mormonovi knjigi, bomo čutili ozdravitev, tolažbo, obnovo, podporo, moč, uteho in radost v svoji duši.3
»O potem, mar ni to resnično?« je Alma vprašal glede klitja, kaljenja semena resnice, spoznanja in pričevanja. »Povem vam, da, ker je luč; in kar je luč, je dobro, ker je prepoznavno, zato zagotovo veste, da je dobro.« (Alma 32:35)
V temi najdi Odrešenika
Ko je bila moja prijateljica Kamryn stara deset let, je zbolela za redko, a trajno očesno boleznijo, ki je prizadela roženico desnega očesa.4 Kamryn včasih, ko je spremljajoča bolečina postala stalna in neznosna, ni mogla prenesti nobene svetlobe. Starši, ki jih je skrbelo, da bo morda oslepela, so ji zatemnili okna spalnice, da bi ji bili udobno. Kamrynina mati Janna se je spominjala:
»Približno štiri mesece po postavljeni diagnozi sem stopila v njeno temno sobo. Ko so se mi oči privadile, sem videla Kamryn na postelji, zvito v položaju zarodka. Tako zelo jo je bolelo, da se ni ne premaknila niti jokala, ko me je slišala vstopiti. Samo ležala je tam z močno oteklima zaprtima očesoma.
»Pokleknila sem ob posteljo, jo prijela za roko in jo trikrat stisnila – najina skrivna koda za ‘rada te imam’. Običajno bi me štirikrat stisnila nazaj za ‘imam te raje’, vendar se ni odzvala. Preveč jo je bolelo. S solzami, ki so mi polzele po licih, sem pogledala svojo nekdaj živahno desetletnico, zvito v klobčič. Moje srce je bilo strto.«
Janna je izrekla tiho, srčno molitev.
»Nebeškemu Očetu sem rekla, da vem, da on najbolje ve, vendar sem molila: ‘Prosim, pomagaj ji.’ Ko sem sedela tam in molila, me je preplavil val toplote. Bila sem pomirjena, ko sem o Odrešeniku Jezusu Kristusu pomislila: ‘On je luč. Najdi ga v temi.’«
Janna je dvignila glavo in Kamryn zašepetala na uho: »Odrešenika poišči v temi.«
Kamryn je potem zaspala ob poslušanju hvalnic in svetih spisov v aplikaciji cerkvene knjižnice.
Kamrynina bolezen večino časa miruje, ko pa izbruhne, jo Janna in njen mož Darrin tolažita in ji na okna spalnice ponovno obesita odeje. V tistih bolečih trenutkih Kamryn pravi: »Odrešenika preprosto najdem v temi.«5
Ko se življenje zdi kot »temna in turobna divjina« (1 Nefi 8:4), bomo morda Odrešenika morali najti v temi. Pričujem, da nas bo Mormonova knjiga s pričevanjem, »da Jezus je Kristus, večni Bog«,6 vodila k njemu. Vem, da bodo tisti, ki iskreno berejo Mormonovo knjigo, živijo po njenih naukih in molijo o njeni verodostojnosti, občutili Svetega Duha in poglobili vero v Odrešenika in utrdili pričevanje o njem.
Pokažimo hvaležnost za to »najpravilnejšo« knjigo7 tako, da jo beremo, jo cenimo in jo uporabljamo, da okrepimo svojo vero in vero drugih v Luč sveta.