Iskanje celovitosti preko Jezusa Kristusa

Michelle Dennis Christensen

Zakaj se v svoji novi svobodi, priložnostih in pustolovščinah, ki pridejo, ko otroci odidejo od doma, nisem čutila izpolnjeno? Kaj je manjkalo?

Odrešenikova roka sega k materi, katere misijonarski sin navezuje stike s potencialnimi člani Cerkve

Ulile so se mi solze, ko sem molila za mir, ko je moj najmlajši sin izpolnil prijavnico za služenje misijona. Močno sem si želela, da gre na misijon. Zares. O tem sem se vseskozi prepričevala.

Ljubim Odrešenika in sem bila iskreno navdušena nad sinovo priložnostjo, da bo govoril o radosti, ki jo lahko najdemo v Jezusu Kristusu. A globoko v sebi sem se bala, ker bo odšel. Vedela sem, da se po misijonu ne bo nikoli več zares vrnil domov. Četudi bi živel doma, ne bi bilo isto.

Prijateljice so mi povedale, da je obdobje, ko otroci zapustijo dom, čudovito. Z možem sva bila navdušena in sva se veselila svobode in priložnosti, ki jih nisva imela, ko sva vzgajala najine otroke.

S to novo odkrito svobodo sem se vrgla v neštete dejavnosti. Potovala sem z možem, se naučila igrati orgle za svoj poklic, se igrala z vnuki in opravljala tempeljsko delo ter družinsko zgodovino.

Našla sem vznemirjenje in pustolovščino. Našla sem notranjo izpolnitev. Našla sem čudovite stvari.

Vendar je vselej nekaj manjkalo. Nekaj je še vedno manjkalo. Sin mi je s svojim odhodom vzel velik kos srca, ki ga nikakor nisem mogla zapolniti.

Približno leto po njegovem odhodu sem imela izpad jeze, ki bi se lahko kosal z vsemi izpadi jeze mojih otrok, ko so bili majhni. Mož me je pogledal in rekel: »Michelle, služiti moraš.« Prijavila sem se na služenje.

Srce me je še vedno bolelo. Težko sem se vrgla v služenje ali katerekoli druge mamljive podvige. Ker so vsi moji otroci odšli, se mi je zdelo, da moje življenje nikoli več ne bo povsem celostno.

Ko sem nekega večera molila za pomoč, mi je Duh povedal, da doživljam praznino, ki izvira iz izgube – izgube smisla. Mislila sem, da sem se s to posebno žalostjo spopadla, ko sem svoje življenje zapolnila z vsemi temi čudovitimi dejavnostmi.

Iskanje odgovorov

Ko sem iskala odgovore, sem našla naslednjo izjavo iz življenjske zgodbe preroka Josepha Smitha: »Ko izgubimo [nekaj ali nekoga], kamor smo obrnili svoje srce, naj nam bo to v svarilo. /… / Bogu in njegovemu delu bi morali biti naklonjeni močneje kot soljudem.«¹

Močna svetloba je pretrgala temen oblak nad mojim srcem. Svojo globoko votlino žalosti sem poskušala zapolniti s stvarmi, dejavnostmi in izkušnjami – s služenjem, ljubeznijo in razvijanjem talentov. Same dobre stvari, ki pa niso zapolnile moje zevajoče odprtine. Niso zacelile tako, kot sem potrebovala.

Spoznala sem, da tovrsten mir in izpolnitev lahko prideta le preko Odrešenika Jezusa Kristusa. Jezus je učil: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Janez 14:6) Samo preko njega najdemo radost in celovitost ter mir in zadovoljstvo. Psalm 16:11 pravi: »Daješ mi spoznati pot življenja; polnost veselja je pred tvojim obličjem.«

Kako sem se spremenila

Življenje se ni takoj spremenilo. Srce se mi ni takoj zacelilo. Vendar sem vedela, na kaj se moram osredotočati, da se bo to zgodilo.

Moje molitve so se spremenile. Nebeškega Očeta sem začela prositi, naj mi pomaga vzpostaviti trdnejši odnos z Odrešenikom. Ko mi je vzelo pogum, sem se zavestno opomnila, da mi Jezus Kristus stoji ob strani in da mi bo zaradi milostljivosti odkupne moči pomagal. V preučevanju svetih spisov sem se bolj osredotočala na razvijanje odnosa z njim. Potreben je bil čas, vendar sem svoja čustva, energijo in misli vztrajno usmerjala k Jezusu Kristusu.

Ker sem to počela, se je težka tema začela dvigovati. Vsak dan sem v drobnih dejanjih služenja in ljubezni našla več radosti. Luč in upanje sta mi razsvetlila pot in mi navdala praznino v srcu. To, da sem Odrešenika postavila na prvo mesto, je dalo globlji pomen in radost vsakemu vidiku mojega življenja, od služenja do preživljanja časa z družino, od potovanja do razvijanja talentov. S Kristusom v središču je vse postalo bogatejše.

Za vsakogar je potovanje skozi spreminjajoča življenjska obdobja edinstveno. Vendar je rešitev za naše težave ta, da se odzovemo na Kristusov klic, ko reče, naj v srcu trdno odločeni pridemo k njemu in nas bo ozdravil (3 Nefi 18:32). Samo preko njega bomo našli pravo ozdravitev, mir, ljubezen in radost.

Avtorica živi v Utahu v ZDA.