»Prerok nas vodi k Jezusu Kristusu«, Liahona, sep. 2024.
Prerok nas vodi k Jezusu Kristusu
Prerok pozna pot, ker pozna Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Janez 14:6).
Nekega dne sem bil s tremi sodelavci sedemdeseterimi na kosilu v menzi v cerkveni upravni zgradbi. Ko smo jedli, je k naši mizi pristopil predsednik Russell M. Nelson s skledo juhe in rekel: »Se vam lahko pridružim?«
»Seveda, predsednik,« smo vsi rekli. Kdo ne bi hotel kositi s prerokom?
Ko smo jedli, je predsednik Nelson povedal nekaj izkušenj, ki jih je imel v številnih državah, ki jih je obiskal, in govoril o ljudeh, ki so ga navdihnili. Bil je tako prijazen, moder in velikodušen.
Ko smo pojedli, sem se obrnil k predsedniku Nelsonu in rekel: »Predsednik, ne vem, ali bom kaj kmalu spet sedel pri isti mizi z vami. A nocoj bom videl svojo ženo in otroke in jim povedal, da sem kosil s prerokom. Vem, da me bodo vprašali: ‘Kaj ti je rekel, naj nam poveš?’ Predsednik, kaj bi radi, da povem svoji ženi in otrokom?«
Predsednik Nelson me je za trenutek pogledal. Tako navdušen sem bil, da bom slišal, kaj ima povedati! »Za vas imam samo dve besedi,« je rekel. »Družini povejte, da sem rekel: ‘Spolnjujte zapovedi!’«
Ta nasvet predsednika Nelsona smo že prej vsi slišali, toda v tistem trenutku sem občutil osebno, trdno pričevanje, da je predsednik Nelson resnično prerok. Zahvalil sem se mu in kasneje tistega dne sem družini povedal, kaj se je zgodilo. Najini otroci so kasneje naredili nalepke »Spolnjuj zapovedi« in jih dali na hladilnik in ogledala, da bi nas spominjale na to, kar je rekel predsednik Nelson.
Od takrat premišljujem o nasvetu predsednika Nelsona. Če spolnjujemo zapovedi, pokažemo ljubezen nebeškemu Očetu in Odrešeniku. Približamo se jima in ostajamo v njuni ljubezni. (Gl. Janez 14:21; 15:10.)
Ta izkušnja s prerokom mi je potrdila globoko in duhovno pomembno resnico. V Osnovni pojemo: »Sledi preroku, on pozna pot.« On pozna pot! Prerok pozna pot, ker pozna Odrešenika, ki je »pot, resnica in življenje« (Janez 14:6). Če sledimo preroku, smo vodeni k Jezusu Kristusu.
Sveta vloga prerokov
Gospod je prerokom tako v starodavnih časih kot v naših dneh dal pomembno in sveto vlogo. V svetih spisih beremo, da »Gospod Bog ne stori ničesar, ne da bi svoj sklep razodel svojim služabnikom prerokom.« (Joseph Smith Translation, Amos 3:7)
V Ezekielovi knjigi izvemo več o tem, kaj se zahteva od prerokov. Gospod je preroku Ezekielu rekel: »[P]ostavil [sem te] za stražarja Izraelovi hiši. Kadar slišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!« (Ezekiel 33:7)
Preroki imajo tako kot stražarji na stolpu posebno nalogo, da so Gospodova usta in razglašajo, kar jim je razodel. Gospod od svojih prerokov zahteva, da so verni, načelni in neustrašni.
Lamanec Samuel je, na primer, pokazal svojo popolno predanost Jezusu Kristusu, ko je stal na obzidju in Nefijcem razglasil to, kar mu je Gospod položil v srce (gl. Helaman 13:4).
»In glejte, Gospodov angel mi je to razglasil,« je rekel Samuel, »in moji duši prinesel vesele novice. In glejte, k vam sem bil poslan, da to razglasim tudi vam, da bi imeli vesele novice; toda glejte, vi me ne želite sprejeti.« (Helaman 13:7)
Neverjetno se mi zdi, da je Samuel smelo pričeval o resnici – celo ko so Nefijci »vanj /…/ metali kamne in vanj [so] /…/, ko je stal na obzidju, izstrelil[i] puščice« (Helaman 16:2). To smelost vidimo pri današnjih prerokih, vidcih in razodevalcih.
Napravimo svet boljši
Nedolgo tega sem med kolsko konferenco v Nashvillu v Tennesseeju v ZDA spoznal nek par. Žena je bila članica Cerkve vse življenje. Mož ni bil član.
Pristopila sta k meni in mož je rekel: »Pripravljen sem se krstiti.«
To sem z veseljem slišal! Vprašal sem ga: »Kaj se je spremenilo?«
Rekel mi je: »Ko sem na generalni konferenci slišal sporočilo predsednika Nelsona, se me je zelo dotaknilo. Takrat sem spoznal, da je prerok. Dobil sem pričevanje in sedaj sem se pripravljen krstiti.«
Poznam tudi žensko v Cape Coastu v Gani, ki se je nekako priklopila na generalno konferenco. Še nikoli ni slišala za Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, vendar jo je prikovalo to, kar je videla in slišala od prerokov, vidcev in razodevalcev. Zatem je poiskala Cerkev. Našla je kapelo in se srečala z misijonarji. Sčasoma se je krstila. Nedavno mi je poslala slike sebe pred templjem, kjer je prejela obdaritev.
Ta dva primera kažeta, kako močno je prerokovo sporočilo svetu! Če bi vsi prisluhnili njegovemu sporočilu, bi bil svet tako miren. Vsi bi se osredotočali na to, kar je najpomembnejše, vključno z razvijanjem odnosa z nebeškim Očetom in njegovim Sinom, Jezusom Kristusom, ter razvijanjem močnih, večnih družin. Tudi mi bi bili kar se da najboljši, saj bi spolnjevali dve veliki zapovedi: ljubili Boga in ljubili bližnje (gl. Matej 22:37–39). Ustanovili bi Sion, družbo, v kateri prevladujejo ljubezen, pravičnost in složnost, kar odraža duha poti učenca (gl. Nauk in zaveze 82:14).
Ko sledimo preroku, smo lahko prepričani, da delamo, kar Bog želi, da delamo, ker prerok sledi – in nam pomaga slediti – Jezusu Kristusu. Zaradi Jezusa Kristusa vse v življenju postane smiselno. »Radost lahko občutimo ne glede na to, kaj se nam v življenju dogaja – oziroma ne dogaja.« Če sledimo preroku, svet resnično lahko napravimo boljši.
Poiščite obljubljene blagoslove
Ko so bili sveti pregnani iz Kirtlanda v Ohiu, je Prvo predsedstvo Oliverju Grangerju zaupalo, naj proda posesti svetih in poravna cerkvene dolgove. Oliver, običajen moški, skoraj slep zaradi izpostavljenosti mrazu, je to zahtevno nalogo sprejel, ker so ga prerok Joseph Smith in drugi voditelji prosili. Oliver je prestal številne težave in Gospod je cenil njegovo žrtvovanje in prizadevanja.
»Spomnim se svojega služabnika Oliverja Grangerja,« je dejal Gospod, »glejte, resnično mu pravim, da se bodo njegovega imena sveto spominjali iz roda v rod, na veke vekov. /…/
[I]n ko bo padel, bo ponovno vstal, kajti njegova žrtev bo zame svetejša, kakor je njegov dobiček.« (Nauk in zaveze 117:12–13)
Oliver in njegova žena Lydia sta preroka podpirala in Gospod je priznal, da je Oliver delal po svojih najboljših močeh, četudi ni bil vedno uspešen. Gospod je izpostavil vrednost njegovih prizadevanj nad njegovimi dosežki.
Ne spomnim se, da bi kot misijonar in celo sedaj kaj dosti slišal o Oliverju Grangerju, ampak njegovo ime je omenjeno v svetih spisih, ker je bil poslušen prerokovemu navodilu in je prejel obljubljene blagoslove – njegovo ime je v svetem spominu. Od Oliverja Grangerja izvemo, da čeprav navodila pridejo od božanskega vira (po prerokih), to ne zagotavlja gladke poti brez izzivov, vendar so obljube gotove (gl. Alma 37:17).
Kakšno bi bilo naše življenje brez prerokov? Živi prerok in predsednik Cerkve predstavlja neposredno linijo sporazumevanja od Boga do njegovega ljudstva in je edini na zemlji, ki prejema razodetja za vodenje celotne Cerkve. Nudi tudi nenehna Božja razodetja, s katerimi lažje krmarimo skozi izzive našega časa. Če prisluhnemo prerokovemu nasvetu, v življenju lahko najdemo mir, radost in vodstvo, ko si prizadevamo, da bi postali bolj podobni Jezusu Kristusu. (Gl. Nauk in zaveze 21:4–6.)
Sprejmimo nauke in zgled sodobnih prerokov, vedoč, da so orodje v Božjih rokah in nas vodijo k večnim blagoslovom. Rad jih imam in zanje molim. Hvaležen sem, ker vem, da so navdihnjeni in pomagajo voditi nas in naše družine k Odrešeniku Jezusu Kristusu.