Ļōmņak ko n̄an Ļōmņak Kaki

Rikanaan Ro im Kannaan Ko

Ilo iien jepel ļo̧k eo an Rikurijin ilo Kallim̧ur M̧okta, jekjen eo āliktata (Aiseia n̄an Malakai) rej ņae etan “Rikanaan ro.”¹ Jekjen in, kōn juon m̧ōttan emān ilo Kallim̧ur M̧okta, epād ie naan ko an rikarejeran Anij ro em̧ōj an kōmālimi er, ro rekar kōnono ippān Irooj innem kōnono n̄an E, kwaļo̧k ennaan eo An ippān armej ro ilo 900 im 500MK.²

Rikanaan ro im kannaan ko rej kōm̧m̧an juon eddo eļap ilo aolepān Kallim̧ur M̧okta. Petriak ro etaer Ebream, Aisak, im Jekab rekar lo visōn ko im rekar kōnono kōn ribōktok ennaan ro jān lan̄. Moses ekar kōnono n̄an Anij ilo aerro lukkuun jelm̧ae doon im eaar ekkōnono kōn Ankilaan n̄an ajri ro nejin Israel. Bok ko jinoin ilo Ruo Kiin̄ rej kakeemeej jerbal ko im ennaan ko jej keememeji an rikanaan Ilaija im Ilaisha. Kallim̧ur M̧okta ej bar kōnono kōn rikanaan kōrā ro āinwōt Miriam (lale Exodus 15:20) im Debora (lale ri EkajetRo4), ippān ļo̧k kōrā ro jet me rejeraam̧m̧an kōn jetōb in kannaan ko, āinwōt Rebeka (lale Jenesis 25:21–23) im Hanna (lale 1Samuel 1:20–2:10). Im men̄e Sam ko kar jab jeje jān rikanaan, bok in ekar obrak kōn jetōb in kannaan, eļaptata ilo aer erreim̧anļo̧k n̄an itok eo an Messaia.

Ejjeļo̧k iaan men kein rekar itok āinwōt juon menin bwilōn̄ n̄an Armej ro Rekwojarjar ilo Raan Ko Āliktata. Ilo m̧ool, gospel eo an Jisōs Kraist me em̧ōj an jepļaaktok ej katakin kōj bwe rikanaan ro rejjab jet m̧ōttan bwebwenato ko rekaitoktok limo ak juon m̧ōttan eaorōk ilo karōk eo an Anij. Ilo an jet maron̄ kalimjōk rikanaan ro āinwōt rejenoļo̧k ilo iien ko an Kallim̧ ur M̧okta, jej kalimjōki āinwōt juon men eo me jej āinjuon kake ippān Kallim̧ur M̧okta.

Ejja men eo wōt, riiti juon jebta jān bok in Aiseia n̄an Ezekiel emaron̄ oktak jān am̧ riiti ennaan ko an kweilo̧k eo eļap jān Būreejtōn eo rainin an Kabun̄ in. Jet iien emaron̄ pen n̄an loe bwe rikanaan ro etto ewōr men ko rekōņaan ba n̄an kōj. Ālkin aolep men kein, laļ in jej mour ie ilo rainin eļap an oktak jān ijo rekar kwaļo̧k naan im kanaan ie. Im m̧ool eo bwe ewōr ad juon rikanaan emour rainin emaron̄ bōktok ļōn̄tak juon kajjitōk: etke eaorōk kijejeto in—im ej bōk eļap kijejeto—n̄an riiti naan ko an rikanaan ro etto?

Eļap meļeļeir n̄an kōj.

Eļaptata, armej in raan kein rejjab armej ro jinointata rejeļā kōn rikanaan ro ilo Kallim̧ur M̧okta. Rikanaan rein rekar kajju kwaļo̧k apan̄ im inepata ko aer ilo tōre ko im jikin ko rekar pād ie—āinwōt an rikanaan ro ad ilo raan ko āliktata kar kwaļo̧k apan̄ im inepata ko aer kōn raan kein.

Im ilo ejja iien in wōt, rikanaan ro remaron̄ lo men ko me jejjab loi kōn apan̄ im inepata ko. Kōn juon men, rej katakin m̧ool ko an indeeo, eaorōk n̄an jabdewōt iiō. Im, rejeraam̧m̧an kōn revelesōn, rej lo eļapļo̧k, em̧wūlaļ jeļā eo aer kōn jerbal an Anij. N̄an waanjon̄ak, Aiseia emaron̄ kar jab kakkōļ wōt armej ro an ilo raan ko an kōn jerawiwi ko aer—emaron̄ bar jeje kōn diiwōjļo̧k eo im anemkwoj eo an Riisrael ro rej mour ium̧win 200 iiō ko ilju im jekļāj im ejja iien eo wōt katakin er kōn anemkwoj eo an armej ro an Anij me rej kappukote. N̄an kakkobaba, emaron̄ je kanaan ko me, n̄an rainin, rej kōttar wōt aer lukkuun kūrm̧ool—āinwōt kallim̧ur ko kōn “laļ ekāāl” (Aiseia 65:17) me enaaj “obrak kōn jeļā an Irooj” (Aiseia 11:9), ijo bwij ko an Israel me rekar jako rekar koba ippān doon im ijo “aelōn̄ ko” ijo enaaj “jako aer katak tariņae” (Aiseia 2:4). M̧ōttan lan̄lōn̄ im im̧we me ej itok jān ad riiti naan ko an rikanaan ro ilo Kallim̧ur M̧okta āinwōt Aiseia ej kile bwe jej kōm̧m̧ane juon eddo ilo raan eo eaibojooj me rej antooneļo̧k.³

Kōn menin n̄e kwoj riiti kanaan ko etto, elukkuun jipan̄ n̄an ekkatak kōn kōmeļeļe ko me em̧ōj jei. Ak kwoj keidi eok make n̄an kanaan kein, ak “keidi n̄an [eok make],” āinwōt an Nipai kōmeļeļeiki (lale 1Nipai 19:23–24). Jet iien meļeļein jej kile Babilon āinwōt juon kōkaļļe in wujwaan mour in im utiej bōro, ejjab āinwōt jikin eo etto. Emaron̄ meļeļein n̄an meļeļe bwe Israel āinwōt armej ro an Anij ilo jabdewōt epepen ko im meļeļe kōn Zaion āinwōt raan ko āliktata, armej ro an Anij rej kaorōk naan in, ijjeļo̧kin bar juon naan kōn Jerusalem.

Jemaron̄ keidi kōj make kōnke jemeļeļe bwe juon kanaan emaron̄ kūrm̧ool ilo elōn̄ wāween ko.⁴ Juon waanjon̄ak em̧m̧an kōn kanaan in ilo Aiseia 40:3: “Ainikien juon ej kūr, Kom̧win kōppojak i āne jam̧aden iaļ eo an Irooj.” N̄an Riju ro rekar rikam̧akoko ilo Babilon, ennaan in emaron̄ kar n̄an Irooj ilo an kar leļo̧k juon iaļ eo bwe ren anemkwoj jen kam̧akoko im rool ļo̧k n̄an Jerusalem. N̄an Matu, Mark, im Luk, kanaan in ekar kūrm̧ool ippān John Ripeptaij, eo ekar kōpooj iaļ eo n̄an iien kwaļo̧k naan eo an Rilo̧mo̧o̧r.⁵ Im Josep Smith ekar bōk revelesōn in ke kanaan in ej wōnm̧aanļo̧k wōt n̄an an kūrm̧ool ilo raan ko āliktata n̄an kōppopo n̄an iien kwaļo̧k eo an Jisōs ilo millenium.⁶ Meļeļein jej etal wōt n̄an ad meļeļe, rikanaan ro etto raar kōnono n̄an kōj. Im rej katakin elōn̄ m̧ool ko raorōk im an mour indeeo ko me raorōk n̄an kōj āinwōt kar n̄an ri Israel ro etto.

Fulness of Times [Tarlep in Tōre Ko, jān GregK. Olsen

Rekar kam̧ool kōn Jisōs Kraist.

Bōlen men eo eļapļo̧k an aorōk ijjelo̧kin ad lo kōj make ilo kanaan ko an Kallim̧ur M̧okta, jej lo Jisōs ilo kanaan ko. Eļan̄n̄e kwoj pukot E, kwonaaj lo E, men̄e rejjab ba Etan. Emaron̄ jipan̄ n̄an likūt ilo kōļmenļo̧kjeņ bwe Anij eo ilo Kallim̧ur M̧okta, Irooj Jeova, ej Jisōs Kraist. Jabdewōt iien rikanaan ro rej kōmeļeļeiki ta eo Irooj ej kōm̧m̧ane ak ta eo Enaaj kōm̧m̧ane, rej kōnono kōn Rilo̧mo̧o̧r.

Kwonaaj bar kappukot eoon ko n̄an Juon eo Em̧ōj Kapiti (lale Aiseia 61:1), juon Ripinmuur (lale Hosea 13:14), im juon kiin̄ ilju im jekļak jān bwijjin Devid (lale Aiseia 9:6–7; Zekaraia 9:9). Erkein rej aolep kanaan ko kōn Jisōs Kraist. Eļapļo̧k, kwonaaj riit kōn anemkwōj eo jān kam̧akoko, jeorļo̧k bōd, pinmuur, im jepļaaktok eo. Kōn Rilo̧mo̧o̧r ilo kōļmenļo̧kjeņ im bōro, kannaan kein renaaj kajitļo̧k eok n̄an Nejin Anij. Ālkin aolep men kein, wāween eo em̧m̧an tata n̄an meļeļe kanaan eo ej n̄an bōk “jetōbōn kanaan,” eo im Jon ej kwaļo̧k n̄an kōj ej “naan in kam̧ool eo kōn Jisōs Kraist” (Revelesōn 19:10).

Kakeememej ko

1. Aiseia, Jeremaia, Ezekiel, im Daniel ekkā aer ba kake er āinwōt Rikanaan ro eaitok epepen ko aer kōn jon̄an aetokan bok ko aer. Rikanaan ro jet (Hosea, Joel, Amos, Obadia, Jona, Maika, Nahum, Habakkuk, Zephaniah, Haggeai, Zekaraia, and Malakai) kar ņa etaer Rikanaan ro me Ekadu epepen ko aer kōn jon̄an kaduin bok ko aer. Bok in Liajļōļ ej m̧ōttanļo̧k Jeje ko Rekwojarjar, ejjab jān Rikanaan ro.

2. Jejjab jeļā ewi wāween aer kar kobaik bok in kanaan ko. Ilo jet wāween, juon rikanaan emaron̄ kar eddoik kobain in jeje im kanaan ko an make. Ilo bar jet wāween, remaron̄ kar rekooti im kakobaiki ālkin mej eo an.

3. “Baj ļōmņak kōn itok limo eo im kijooror eo n̄an kobaik Israel: aolep rikanaan ijjino ippān Adam rekar lo tōre in ad. Im aolep rikanaan ro raar kōnono kōn tōre kein ad, ke Israel enaaj kar koba im laļ in enaaj kar m̧aanjabpopo n̄an Itok eo Kein Karuo an Rilo̧mo̧o̧r. Ļōmņak kake! Jān aolep armej ro rekar mour ioon laļ in, kōj jej armej ro rej bōk koņaer ilo m̧akūtkūt in āliktata, an aiintok doon in eļap. Ewi jon̄an an kaitoktok limo menin! (RussellM. Nelson, “Hope of Israel” [worldwide youth devotional, June3, 2018], supplement to the New Era and Ensign,8, ChurchofJesusChrist.org). Bar lale RonaldA. Rasband, “Fulfillment of Prophecy,” Ensign ak Liaona, Māe 2020, 75–78.

4. Rilo̧mo̧o̧r, ej kōnono kōn Aiseia, im ekar ba, “Men otemjej eaar kōnono im renaaj kūrm̧ool, em̧ool ekkar n̄an naan ko eaar kōnono” (3Nipai 23:3; italics added).

5. Lale Matu 3:1–3; Mark 1:2–4; Luk 3:2–6.

6. Lale Katak im Bujen Ko 33:10; 65:3; 88:66.