The Prophet Isaiah Foretells Christ’s Birth [Rikanaan Aiseia ej Kanaan kōn Ļōtak eo an Kraist, jān Harry Anderson

Jeptōm̧ba 5–11

Aiseia 1–12

“Anij Ej Aō Lo̧mo̧o̧r”

Kappukot tōl ko an jetōb ilo am̧ ekkatak. Naan ko an Aiseia remeļeļe n̄e jej “[obrak] kōn jetōbōn kanaan,” āinwōt an Nipai kar katakin (2Nipai 25:4).

Je En̄jake ko Rej Im̧we Eok

Eļan̄n̄e en̄in ej kein kajuon am̧ riiti bok in Aiseia, kwomaron̄ kappukot eoon ko me reitōn ainikien wōt juon. Bwe kōnke, ilubwiljin aolep rikanaan ro an ilo Kallim̧ur M̧okta, Aiseia ej juon iaan bok ko eļap kout jene ilo iaan aolep bok in jeje ko rekwojarjar, ekoba jān Rilo̧mo̧o̧r Make. Naan ko an Aiseia ekar bar waļo̧k ekkā ilo al ko im al ko jet rekwojarjar. Etke ekkā kout tok jān bok in Aiseia?

Em̧ool m̧ōttan ļo̧k un eo ej bwe Aiseia ekar wōr juon an menin letok n̄an kwaļo̧k naan ko an Irooj ilo alikkar im kajin eo me renej keememeje wōt. Ak eļapļo̧k jān jon̄an in. Aiseia ekar im̧we rikanaan ro ilo epepen ko kōn m̧ool ko ekar katakin rej tōpar epepen eo an make—Riisrael ro rekar mour ikōtaan 740 im 701BC. Eddo eo an kar n̄an kōpeļļo̧k mejād n̄an jerbal in lo̧mo̧o̧r eo eļap an Anij, eo me ekilepļo̧k jān juon laļ ak juon iien em̧ōj karōke. Jān Aiseia, Nipai ekar ekkatak bwe e im armej ro an, men̄e rekar jepeļļo̧k jān aolepen Israel, rekar m̧ōttan wōt armej in bujen ro an Anij. Ilo Aiseia, rijeje ro an Kallim̧ur Ekāāl rekar lo kanaan ko kōn Messaia eo me rekar kūrm̧ool im̧aan mejāer. Im ilo Aiseia, Josep Smith ekar lo im̧we kōn jerbal in aiintok doon eo an Israel im kalōk Zaion ilo raan ko āliktata. N̄e kwoj riiti Aiseia, ta eo kwonaaj loe?

N̄an meļeļe ko reļļapļo̧k kōn Aiseia im jeje ko an, lale “Aiseia” ilo Bible Dictionary. N̄an meļeļe ko reļļapļo̧k kōn iien ko ke Aiseia ekar mour, lale 2Kiin̄ Ro 15–20 im 2Kronikel 26–32.

Ļōmņak ko n̄an Ekkatak Jeje Ko Rekwojarjar Ippam̧ Make

Aiseia 1–12

Elmen aō maron̄ meļeļe ļo̧k katak ko an Aiseia?

Kōnono kōn jeje ko an Aiseia, Rilo̧mo̧o̧r ekar ba, “Kom̧in etale men kein ilo niknik; bwe reļļap naan ko an Aiseia” (lale 3Nipai 23:1–3). Aaet n̄an elōn̄, bok eo an Aiseia emaron̄ lukkuun pen n̄an meļeļe. Erkein rej jet iaan wāween ko n̄an jipan̄ eok kappukot meļeļe ko reļļap ilo naan ko an Aiseia.

• Kejōkļo̧kjeņ kōn kōkaļļe ko im waanjon̄ak ko Aiseia ekar kōjerbali. N̄an waanjon̄ak, kejōkļo̧kjeņ kōn ta eo kwoj ļōmņak Aiseia ekar kōņaan kōnono kake ke ekar jeje kōn jikin kallib eo (lale Aiseia 5:1–7), dān in Shiloh (lale Aiseia 8:5–10), juon ensign (lale Aiseia 5:26), im juon flag (lale Aiseia 11:10,12).

• N̄an kajjojo jebta ko kwoj riiti, kajjitōk ippam̧ make, “Ta eo ij ekkatak kake kōn Jisōs Kraist?” (lale 1Nipai 19:23).

• Kappukot unin kōnono ko me raorōk n̄an raan kein ad, āinwōt mour im mijen eo an Jisōs Kraist, ejeplōklōk im aiintok doon eo an Israel, raan ko āliktata, im Millennium. Komaron̄ bar kōjparok laajrak in eoon ko jān Aiseia me ej katakin kōn unin kōnono kein.

• Kōjerbal kein jipan̄ ko n̄an ekkatak elōn̄, āinwōt juon dictionary, Baibōļ footnote ko, taitōļ ko an jebta ko, im Unin Tōl ko n̄an Jeje Ko Rekwojarjar.

Bar lale 2Nipai 25:1–8.

Aiseia1; 3;5

“Kom̧in joļo̧k kōm̧m̧an nana ko ami.”

Aiseia ekar wōnm̧aanļo̧k wōt im kakkōļ kingdom eo an Juda kōn jekjek ko aer ilo mour in jetōb. Ālkin ami riiti Aiseia1, 3, im5, ewi wāween am̧ kōmeļeļeiki jekjek ko armej ro repād ie ilo mour in jetōb? Ta kakkōļ ko kwoj loi me rekkar n̄an raan kein?

N̄an kakkobaba kōn kakkōļ ko, kwomaron̄ bar je ennaan in kōjatdikdik ko n̄an Israel eo ejerawiwi (lale, n̄an waanjon̄ak, Aiseia 1:16–20, 25–27; 3:10). Ta eo jej ekkatak kōn Irooj jān ennaan kein?

Aiseia2; 4; 11–12

Anij enaaj kōm̧m̧an juon jerabl eļap ilo raan ko āliktata.

Elōn̄ jeje ko an Aiseia rej kannaan ko me elōn̄ kajjojo meļeļeier ilo raan kein. Ewi wōt kōmeļeļe eo an Aiseia ilo raan ko āliktata ilo jebtako2; 4; 11–12 ko rej iookļo̧k waj eok im im̧we eok? (Katak im Bujen Ko 113:1–6 ej letok en̄jake ko eļap aer jipan̄ kōn Aiseia11.) Ta eo kwoj ekkatak kōn aiintok doon eo an Israel im lo̧mo̧o̧r eo an Zaion? Ta eo ej kwoj en̄jake ej im̧we eok n̄an kōm̧m̧ane ālkin riiti jebta jebta kein?

Bar lale Aiseia 5:26; 10:20.

Aiseia6

Rikanaan ro kar kūr jān Anij.

Ilo jebta6, Aiseia ekar keememejļo̧k kūr eo an n̄an erom̧ juon rikanaan. Ilo am̧ riiti jebta in, ta eo ej im̧we eok kōn ta eo Aiseia ekar en̄jake? Ewi wāween an jebta in im̧we wāween am̧ ļōmņak kōn Irooj, rikanaan ro An, im jerbal ko kar kūr er n̄an kōm̧m̧ani?

“Bwe n̄an kōj e ļotak juon Ļaddik, n̄an kōj em̧ōj letok juon Nejad em̧m̧aan” (Aiseia 9:6).

Aiseia 7–9

Aiseia ekar kanaan kōn Jisōs Kraist.

Etto ilo iien kwaļo̧k naan ko an Aiseia, Aelōn̄ in kiin̄ eo an Israel (kar ņa etan Ephraim) kar ejaake juon koņ ippān Syria n̄an jojomar e make ņae Assyria. Israel im Syria rekar kōņaan akweļape Ahaz, kiin̄ eo an Juda, n̄an kobaļo̧k ilo koņ eo aer. Ak Aiseia ekar kannaan bwe koņ eo enaaj jako im kar kapilōk er n̄an lōke Irooj (lale Aiseia 7–9, eļaptata Aiseia 7:7–9; 8:12–13).

Āinwōt an kar Aiseia kar kapilōk Ahaz, ekar kōm̧m̧an jejjo kannaan ko rebun̄bun̄, āinwōt ko jej loi ilo Aiseia 7:14; 8:13–14; 9:2, 6–7. Ilo an jab lukkun dedeļo̧k an alikkar meļeļein kanaan ko ilo iien ko an Ahaz, rekar lukkuun alikkkar bwe rej iookļo̧k Jisōs Kraist (bar lale Matu 1:21–23; 4:16; 21:44; Luk 1:31–33). Ta eo kwoj ekkatak kōn Rilo̧mo̧o̧r jān eoon kein?

Ļōmņak ko n̄an Ekkatak Jeje ko Rekwojarjar an Baam̧le im Nokon in Jota

Aiseia 1:16–18.N̄an jipan̄ ro uwaan baam̧le eo meļeļe eoon kein, kwomaron̄ riiti jekjen “Jet Iaad Jej Enjake Bwe Ejjab Bwe Em̧m̧an Eo Ilo Kōj” jān enaan eo an Sister Sharon Eubank “Kraist: Meram eo Me ej Romaak ilo Marok” (Ensign ak Liaona, Māe 2019,75). Ak kwomaron̄ kwaļo̧k wāween an māār ko maron̄ jako jān nuknuk ko. Ewi wāween an ennaan an Irooj ilo eoon kein rej oktak jān ta eo Setan ej kōņaan bwe jen tōmake?

Aiseia 2:1–5.Ro uwaan baam̧le eo remaron̄ kālet juon iaan eoon kein im jin̄n̄aiki ta eo ej kōmeļeļeiki. Ta eo tampeļ eo ej katakin kōj kōn wāween eo an Irooj? Ewi wāween ad jeram̧m̧an ilo ad “etetal ilo meram jān Irooj”? (Aiseia 2:5).

Aiseia 4:5–6.Ta eo Irooj ej kallim̧uri kōj kake ilo eoon kein? Ta meļeļein kallim̧ur kein? Ewi wāween An kakūrm̧ooli? (Bar lale Exodus 13:21–22.)

Aiseia 7:14; 9:1–7.Kōjerbal jin̄a ko ak pija ko jān māākjiin ko an Kabun̄ in, kwomaron̄ kōm̧m̧an juon poster eo ej kwaļo̧k kōn jet iaan men ko jej ekkatak kaki kōn Jisōs Kraist jān eoon kein.

N̄an ļōmņak ko reļļapļo̧k kōn katakin ajri ro, lale laajrak eo an wiik in ilo Itok, Ļoor Eō—N̄an Būraimere.

Al eo kar elmakote: “Jabān Tol Eo Utiej,” Al Ko Al in Ajri, peij 19.

Kōkōm̧anm̧anļo̧k Ekkatak Ippam̧ Make

Kajjitōk jipan̄ eo an Irooj. Ilo aolep men, jej aikuj revelesōn ko ad make. Irooj ekar kallim̧ur, “Kajjitōk im naaj lewōj n̄an kom̧; kappukot im kom̧ naaj lo; kōļļaļļaļ, im naaj kapeļļo̧k n̄an kom̧” (Matu 7:7).

Aiseia ekar katakin bwe im̧ōn kōppād nuknuk eo enaaj “juon jikin ko n̄an e im jikin kōjato jān ļan̄ im wōt” (Aiseia 4:6).Idaho Falls Idaho Tampeļ