Mission Callings
Kgaolo 3: Ithutuntshe le go Ruta Efangele ya ga Jeso Keresete


“Kgaolo 3: Ithutuntshe le go Ruta Efangele ya ga Jeso Keresete,” Rera Efangele ya Me: Kaelo ya go Abelana Efangele ya ga Jeso Keresete (2023)

“Ithutuntshe le go Ruta Efangele ya ga Jeso Keresete,” Rera Efangele ya Me

Setshwantsho
The Baptism of Christ [Kolobetso ya ga Keresete], ka Joseph Brickey

Kgaolo 3

Ithutuntshe le go Ruta Efangele ya ga Jeso Keresete

Dithuto tse di mo kgaolong e di na le dithuto tse di botlhokwa, melawana, le ditaelo tsa efangele ya ga Jeso Keresete. Dithuto tse ke se baporofeti ba ba tshelang le baaposetole ba go kaetseng gore o se ithute le go se ruta. Di tlametswe fano gore o ka thusa ba bangwe go tlhaloganya sentle dithuto tsa ga Keresete.

Karolo ya ntlha mo kgaolong e ke taletso ya kolobetso. Karolo e e setseng ya kgaolo e na le dithuto tse nne tse di latelang:

Ithutuntshe dikwalo tse di boitshepo mme o nne o tlhatlhoba thuto eno ka kelotlhoko mo thutong nngwe le nngwe. Jaaka o dira jalo, Mowa o tlaa fa bosupi ka boammaruri jo o bo ithutuntshang. O tlaa go thusa go itse se o tlaa se buang le go se dira go thusa ba bangwe go amogela bosupi jwa boammaruri. (Bona Dithuto le Dikgolagano 84:85.)

Batho ba tlaa itse Mmoloki mo go tletseng jaaka ba dira se A ba laleditseng go se dira. Atolosa ditaletso mo thutong nngwe le nngwe, mme o thuse batho go tshegetsa maitlamo a bone. Jaaka batho ba tshegetsa maitlamo, ba simolola go tshela efangele ya ga Jeso Keresete le go ipaakanyetsa go dira dikgolagano le Modimo.

Ruta dithuto tsotlhe pele le morago ga kolobetso. Baanamisa efangele ba ba dirang nako e e tletseng ba etelela pele mo go ruteng dithuto nako tsotlhe. Baanamisa efangele ba wate kgotsa maloko a mangwe ba tsaya karolo fa go kgonega. Bona dikgaolo 10 le 13 go bona tshedimosetso ka ga go akaretsa maloko mo go ruteng.

Ipaakanyetse go Ruta

Jaaka fa o ipaakanyetsa go ruta, sekaseka tshedimosetso ka ga motho mongwe le mongwe mo appeng ya go Rera Efangele ya Me. Rulaganya thuto go ya ka dilo tse motho a di tlhokang. Akanyetsa se a tshwanetseng go se itse le go se utlwa ka nako ya fa lo mo etetse go mo ruta. Mowa o tlaa godisa maiteko a gago jaaka o tsaya nako go baakanyetsa le go rulaganya.

Fano ke dipotso tsa gago le mopati wa gago go di akanyetsa ka thapelo jaaka lo ipaakanyetsa go ruta.

  • Ke taletso efe e re tla e dirang go thusa motho go nna le tumelo mo go Keresete le go gatela pele? Ditaletso ke ka fa o thusang batho go ikwatlhaya le go itemogela “thata ya Morekolodi” (Helamane 5:11). Akanyetsa kgatelopele ya motho, maemo a gagwe, le dilo tse a di tlhokang. Go tswa foo akaretsa taletso e le nngwe kgotsa di le mmalwa mo thulaganyong ya gago ya thuto.

  • Ke dithuto le melawana efe e e ka thusang motho go tshegetsa maitlamo a re mo laleditseng go a dira? Dira tshwetso ka thapelo gore ke dithuto le melawana efe e e ka thusang batho go tlhaloganya gore ke eng go tshegetsa maitlamo a bone go le botlhokwa mo go bone le go Morena.

  • Re ka thusa jang motho go ithuta dithuto? Go ipaakanyetsa go ruta dithuto, rulaganya le go khutshwafatsa se o tlaa se rutang o dirisa dithuto 1–4. Kgetha dipotso, dikwalo tse di boitshepo, dikai, le dikgaso tse di lebaneng tse di ka thusang motho go tlhaloganya se o se rutang. Bona kgaolo 10 go bona tshedimosetso ya ka fa o ka tokafatsang go ruta ga gago ka teng.

  • Ke ditshegofatso dife tse Modimo a di solofeditseng ka go amogela le go tshegetsa maitlamo? Jaaka o ithutuntsha dithuto, lemoga masego a Modimo a a solofeditseng. Jaaka o ruta, solofetsa masego mme o fe bopaki jwa one.

  • Ke maloko afe a a ka tsayang karolo? Mo kopanong ya beke le beke ya go rulaganya, bona gore ke maloko afe a a ka go thusang go ruta motho yoo le go mo ema nokeng. Pele ga thuto, buisana ka go tsaya karolo ga bone. Bona kgaolo 10.

  • Re ka dirang go thusa batho go tshegetsa maitlamo a bone le fa re sena go tsamaya? Go tswa foo o ka nna wa ba etela ka bokhutshwane letsatsi le letsatsi go ba thusa gore ba diragatse maitlamo a bone. Batla ditsela tsa go akaretsa maloko mo go thuseng bao o ba rutang go tshegetsa maitlamo a bone. Go kopana gono go ka akaretsa go bala kgaolo nngwe go tswa mo Bukeng ya ga Momone kgotsa dikwalo tse dingwe tse di boitshepo. Fa mongwe a sa tshegetse maitlamo a pele, go ka nna botoka go thusa ka seo pele ga o oketsa ka se sengwe. Bona kgaolo 11.

  • Re ka ba thusa jang botoka mo nakong e e tlang? Morago ga tiragalo nngwe le nngwe ya go ruta, sekaseka maitemogelo a batho ba o ba rutang. A tumelo ya bone mo go Keresete e a gola? A ba utlwa Mowa? A ba ikwatlhaya mme ba dira le go tshegetsa maitlamo? A ba a rapela, ithutuntsha Buka ya ga Momone, le go tsena kereke? Rulaganya go ba thusa.

Ruta go tswa mo Pelong ya Gago jaaka o Kaelwa ke Mowa

Ba bua le bagolwane le bokgaitsadi botlhe, Boporesidente jwa Ntlha le Khoramo ya Baaposetole ba rile:

“Maikaelelo a rona ke go ruta molaetsa wa efangele e e tsosolositsweng ka tsela e e ka letlelelang Mowa go kaela botlhe baanamisa efangele le bao ba ba rutwang. Go botlhokwa go ithuta dikakanyo tsa [thuto], mme tseno ga di a tshwanela go rutwa ka go di tshwara ka tlhogo. Moanamisa efangele o tshwanetse go utlwa a phuthologile go dirisa mafoko a gagwe jaaka a tlhotlhelediwa ke Mowa. Ga a tshwanela go neela thute e e tsentsweng mo tlhogong, fela a bue go tswa mo pelong ka mafoko a gagwe. O ka tswa mo thulaganyong ya dithuto, a neela se a rotloediwang go se dira, go ya ka dikgatlhego le ditlhokego tsa [motho]. A bua a tlhatswegile pelo e bile a dirisa mafoko a gagwe, o tshwanetse go supa gore dithuto tsa gagwe di boammaaruri.”

Setshwantsho
baanamisa efangele ba kopana le monna

Ruta le go Laletsa go ya ka Dilo Tse Motho a di Tlhokang

O kgona go fetofetoga le maemo fa o ruta dithuto ka tsela tsela nngwe le nngwe e e thusang batho gore ba ipaakanyetsa kolobetso le tlhomamiso. Gore o ruta thuto efe, o e ruta leng, le gore o e neela nako e e kana kang go ikaegile thata ka dilo tse motho yo o mo rutang a di tlhokang le kaelo ya Mowa. Ka sekai, fa o ruta batho ba ba senang motheo wa Bokeresete, o ka simolola ka go ba thusa go tlhabolola kgokaganyo e kgolo le Rara wa Legodimo le go tlhaloganya togaamano ya Gagwe (bona “Teaching People Who Do Not Have a Christian Background” mo kgaolo 10).

A Mowa o go kaele mo ditaletsong tse o di atolosang le gore o di atolosa leng. Taletso e e siameng ka nako e e siameng e ka tlhotlheletsa batho go dira dilo tse di ka agang tumelo ya bone. Ditiro tse di ka gogela go phetolo e kgolo ya pelo (bona Mosia 5:2; Alema 5:12–14).

Ruta dithuto tse di motlhofo, di tlhamaletse, di le dikhutswane. Ka tlwaelo, ketelo ya go rutiwa ga e a tshwanela go feta metsotso e 30, gape o ka ruta motho mo metsotsong e 5.

Gantsi o tlaa tlhoka dikopano di le dintsi go ruta melawana mo thutong e le nngwe. Batho ba tlaa tlhaloganya molaetsa wa gago botoka fa o ruta dithuto tse dikhutshwane, o ruta kgapetsa kgapetsa, le go ruta dikarolo tse dinnye tsa didirisiwa.

Go Ithutuntsha Dikwalo tse di Boitshepo

O kaetswe go ruta eng?

Ke ka ntlha ya eng go le botlhokwa go ithuta thuto ya motheo mo dithutong?

Gatisa