Naše služenje
starešina Hugo E. Martinez
član prvega zbora sedemdeseterih
Če želimo prepoznati potrebe tistih, ki jim lahko nekako pomagamo, nas mora voditi ljubezen Jezusa Kristusa.
V Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni sta nam dana priložnost in blagoslov, da služimo. Odkar sem član, sem služil na različne načine. Brat Udine Falabella, oče starešine Enriqueja R. Falabelle, je imel navado reči: »Tisti, ki nekomu služi, je dober za nekaj; tisti, ki nikomur ne služi, ni dober za nič.« To so besede, ki jih moramo ohraniti v mislih in srcu.
Ko sem med služenjem iskal vodstvo sem našel tolažbo v opominu, da se Odrešenik osredotoča na posameznika in družino. Njegova ljubezen in blaga pozornost do posameznika sta me naučili, da se Odrešenik zaveda velike vrednosti vsakega otroka nebeškega Očeta in da je bistveno to, da poskrbimo, da se pomaga vsakemu posamezniku in se ga okrepi z evangelijem Jezusa Kristusa.
V svetih spisih beremo:
Pomnite, da je vrednost duš velika v Božjih očeh. [...]
Če bomo vse svoje dni delali in Bogu pripeljali eno samo dušo, bo naša radost nad njim v kraljestvu mojega Očeta velika!1
Za Boga je vsaka duša dragocena, kajti njegovi otroci smo in imamo potencial, da postanemo kot on.2
Če želimo prepoznati potrebe tistih, ki jim lahko nekako pomagamo, nas mora voditi ljubezen Jezusa Kristusa. Nauki Gospoda Jezusa Kristusa nam kažejo pot. In naše služenje se začne tako: ugotovimo potrebe ljudi in nato zanje poskrbimo. Sestra Linda K. Burton, generalna predsednica Društva za pomoč, je rekla: »Najprej opazujte, nato služite.«3
Predsednik Thomas S. Monson je velik vzor tega načela. Januarja 2005 je predsedoval na konferenci duhovniških voditeljev v Portoriku, kjer je ponazoril, kako Odrešenik in njegovi služabniki nudijo pomoč s svojim služenjem. Na koncu tega čudovitega sestanka je predsednik Monson začel pozdravljati vse prisotne duhovniške voditelje. Nenadoma je opazil, da eden od njih dogajanje opazuje od daleč, stran od drugih.
Predsednik Monson je pustil skupino, stopil do tega brata in z njim spregovoril. José R. Zayas mu je ganjen povedal, da je bil to, da je pristopil k njemu, čudež in odgovor na molitve, ki sta jih z ženo Yolando izrekla pred sestankom. Predsedniku Monsonu je povedal, da je njegova hčerka nadvse slabega zdravja in da ima pri sebi ženino pismo, glede katerega je želela, da mu ga izroči. Brat Zayas je ženi rekel, da bo to nemogoče, ker bo predsednik Monson preveč zaseden. Predsednik Monson je njegovi zgodbi prisluhnil in prosil za pismo, ki ga je tiho prebral. Nato ga je spravil v žep suknjiča in bratu Zayasu rekel, da bo za njegovo prošnjo poskrbel.
Gospod Jezus Kristus se je te družine dotaknil po svojem služabniku. Verjamem, da se Odrešenikove besede v priliki o dobrem Samarijanu nanašajo na nas: »Pojdi in ti delaj prav tako!«4
21. septembra 1998 je Portoriko prizadel orkan Georges in povzročil ogromno škodo. S sestro Martínez in najinimi petimi otroki smo to veliko neurje in njegove silne vetrove preživeli tako, da smo ostali doma. Vendar smo dva tedna preživeli brez tekoče vode in elektrike.
Ko je zmanjkalo vode, je bilo težko dobiti novo zalogo. Nikoli ne bom pozabil bratov, ki so nam služili tako, da so priskrbeli to dragoceno tekočino, niti ne bom pozabil, kako ljubeče so nam služile sestre.
Germán Colón nam je z dostavnim vozilom na dom pripeljal veliko plastenko vode. Rekel je, da to dela zato, ker, povedano z njegovimi besedami: »Vem, da imata majhne otroke, ki potrebujejo vodo.« Dva dni kasneje sta brata Noel Muñoz in Herminio Gómez na tovornjak za avtovleko naložila tri velike vodne zbiralnike. Nepričakovano sta se pojavila pri nas doma in vse prazne plastenke napolnila s pitno vodo, poklicala pa sta tudi naše sosede, da bi napolnila njihove.
Odgovor na najine molitve je prišel preko njihovega služenja. Obrazi teh treh bratov so odražali ljubezen, ki jo do nas čuti Jezus Kristus, in njihovo služenje - drugače rečeno, njihovo nudenje pomoči - nam je v življenju prineslo več kot le pitno vodo. Za vsako Božjo hčerko ali sina je védenje, da se ljudje zanimajo zanjo oziroma zanj in da jih skrbi za njeno oziroma njegovo blaginjo, bistvenega pomena.
Pričujem, da nas nebeški Oče in Gospod Jezus Kristus poznat osebno, vsakega posebej. Zato nam priskrbita to, kar potrebujemo, da bomo lahko imeli priložnost, da bomo izpolnili svoj božanski potencial. Na pot postavita ljudi, ki nam bodo pomagali. Potem ko postanemo orodje v njegovih rokah, smo zmožni služiti in pomagati tistim, ki nam jih pokažeta v razodetju.
Tako bo Gospod Jezus Kristus dosegel vse otroke nebeškega Očeta. Dobri Pastir bo zbral vse svoje ovce. To bo naredil z vsakim posebej, ko bodo dobro udejanjali svojo moralno svobodno voljo - potem ko bodo slišali glas njegovih služabnikov in sprejeli njihovo pomoč. Nato bodo prepoznali njegov glas in mu bodo sledili. Takšno služenje je bistveni del pri izpolnjevanju naših krstnih zavez.
Biti dober zgled učenca Jezusa Kristusa je tudi najboljši način, kako se lahko predstavimo tistim, ki jim lahko povemo za njegov evangelij. Ko odpremo usta in spregovorimo o evangelijski obnovi Jezusa Kristusa, postanemo »njegovi pastirji pomočniki, ki jim je bila dana naloga, da poskrbijo za ovce na njegovem pašniku in jagnjeta njegove črede«5; postanemo šibki in preprosti6 ribiči ljudi7.
Služenje in nudenje pomoči nista omejena na življenje na zemlji. Opravljamo lahko tudi delo za mrtve - za tiste, ki živijo v svetu duš, in tiste, ki v zemeljskem življenju niso imeli priložnosti, da bi prejeli odrešilne uredbe evangelija Jezusa Kristusa. Pišemo lahko dnevnik in zapišemo svojo družinsko zgodovino, da se bodo srca živih obrnila k živim, kakor tudi srca živih k njihovim prednikom. Bistvo je, da povežemo svojo družino, rod za rodom, v večne vezi. Ko to delamo, postajamo »rešitelji [...] na gori Sion«8.
Imamo posebno priložnost, da smo orodje v njegovih rokah. To smo lahko v zakonski zvezi, v družinah, s prijatelji in bližnjimi. To je služenje pravih učencev Jezusa Kristusa.
»Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov.
Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.
Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ʻPridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!
Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli,
nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.ʼ
Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ʻGospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti?
Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli?
Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?ʼ
Kralj jim bo odgovoril: ʻ Resnično, povem vam: kar koli ste storili enemu od mojih najmanjših bratov, ste meni storili.ʼ«9
Molim, da bomo tako delali, v imenu Jezusa Kristusa, amen.