Knjiga
starešina Allan F. Packer
član prvega zbora sedemdeseterih
Družinska zgodovina in tempeljsko delo bi morala biti sestavni del našega čaščenja.
Kot dvanajstletni skavt sem za darilo prejel zelo želeno dodatno skavtsko opremo. Bila je sekira v toku iz trdega usnja. Na naslednjem nočnem pohodu smo v tabor prispeli ponoči, mokri in premraženi, ker je na poti močno snežilo. Lahko sem razmišljal samo o tem, kako bom naredil ogenj z visokimi plameni. Nemudoma sem s svojo novo sekiro začel sekati podrto drevo. Ko sem sekal, sem bil nejevoljen, ker se je zdelo, da ni dovolj ostra. Iz obupa sem se še bolj trudil. Razočaran sem se v tabor vrnil le z nekaj kosi lesa. Pri svetlobi, ki jo je dajal ogenj nekoga drugega, sem odkril razlog za to. S sekire nisem snel toka. Lahko pa povem, da je bil tok nasekljan. Lekcija: premotile so me druge stvari.
Ko si prizadevamo za povzdignjenje, moramo delati na vseh pogojih in ne smemo dopustiti, da nas premotita le eden ali dva pogoja oziroma druge stvari, ki s tem niso povezane. Če si prizadevamo za Božje kraljestvo, nam to prinaša radost in srečo.1Če je potrebno, se moramo biti pripravljeni spremeniti. Pogosti, manjši popravki so manj boleči in moteči, kot veliko popravljanje smeri.
Nedavno sva s sestro Packer odpotovala v več tujih držav. Pripravila sva potna lista in druge dokumente. Dobila sva cepiva, zdravstvena dokazila, vize in žige. Ob prihodu so nama dokumente pregledali in ko so bili vsi pogoji izpolnjeni, sva lahko vstopila.
Izpolnjevanje pogojev za povzdignjenje je kot priprava na vstop v drugo državo. Vsi moramo pridobiti duhovni potni list. Ne postavljamo pogojev, vendar mora vsak sam izpolnjevati vse. Načrt odrešitve vsebuje vse nauke, zakone, zapovedi in uredbe, ki jih moramo za povzdignjenje izpolnjevati vsi.2Nato »se lahko reši ves človeški rod preko odkupne daritve [Jezusa Kristusa]«.3 Cerkev pomaga, vendar tega ne more narediti namesto nas. Izpolnjevanje pogojev za povzdignjenje postane naš življenjski cilj.
Kristus je organiziral svojo Cerkev, da bi nam pomagal. Poklical je petnajst mož, katere podpremo kot preroke, vidce in razodevalce, da vodijo Cerkev in učijo ljudi. Prvo predsedstvo4 in zbor dvanajstih apostolov5 imata enakovredno moč in polnomočje6, pri čemer je najstarejši apostol določen za predsednika Cerkve. Sedemdeseteri so poklicani pomagati.7Pogojev za povzdignjenje niso postavili voditelji. Bog jih je! Ti voditelji so poklicani učiti, pojasnjevati, opominjati in celo svariti, zato da ostanemo na poti.8
V priročniku z navodili je pojasnjeno: »Cerkev se pri uresničevanju svojega namena, da posameznikom in družinam pomaga, da bodo izpolnjevali pogoje za povzdignjenje, osredotoča na božansko določene odgovornosti. Te vključujejo pomoč članom, da živijo po evangeliju Jezusa Kristusa, misijonarsko delo za zbiranje Izraela, skrb za revne in pomoči potrebne in gradnjo templjev ter izvajanje namestniških uredb za odreševanje mrtvih.«9Te štiri osrednje točke in vsi drugi zakoni, zapovedi in uredbe so potrebni in brezpogojni. Zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa in z udejanjanjem vseh teh si v duhovne potne liste dodajamo žige.
Na tej konferenci se učimo o spremembah, ki nam bodo vsem pomagale, da bomo bolje pripravljeni.
Družina je osrednja v načrtu odrešitve in se morda zato imenuje tudi »veliki načrt sreče«.10Predsednik Boyd K. Packer je rekel: »Končni namen vseh dejavnosti v Cerkvi je, da bi bili mož in žena in njuni otroci doma srečni.«11
Predsednik Spencer W. Kimball je rekel: »Naš uspeh, tako posameznika kot Cerkve, bo v veliki meri določalo to, kako zvesto smo si doma prizadevali živeti po evangeliju.«12Tempelj in družinska zgodovina sta del tega, da doma živimo po evangeliju. To bi morala biti zdaleč bolj družinska dejavnost kot pa cerkvena dejavnost.
Prvo predsedstvo in zbor dvanajstih apostolov sta ponovno poudarila pomembnost družinske zgodovine in tempeljskega dela.13Če se boste pomembnosti tega zavedali, boste poglobili svojo in družinsko radost ter veselje.
V Nauku in zavezah beremo, da je Gospodov véliki dan blizu. Zatorej kot cerkev in kot ljudstvo in kot sveti iz poslednjih dni Gospodu darujmo pravično daritev; in naj v njegov sveti tempelj prinesemo knjigo, ki vsebuje zapise o naših mrtvih, ki bo vredna vsakršnega odobravanja.14
Ta »knjiga« bo pripravljena na podlagi zapisov imen in uredb iz cerkvene podatkovne baze FamilyTree (Družinsko drevo).
V tej podatkovni bazi preverjam vpise in jih vanjo vnašam, ker želim, da bi bila vsa imena in priimki teh, ki jih imam rad, v tej knjigi. Vi ne?
V 128. razdelku Nauka in zavez piše, da brez prednikov ne moremo postati popolni, niti oni ne morejo postati popolni brez nas15.
Družinska zgodovina je več kot rutinsko rodoslovje, pravila, imena, datumi in kraji. Je več kot le osredotočanje na preteklost. Družinska zgodovina vključuje tudi sedanjost, ko ustvarjamo lastno življenjsko zgodbo. Vključuje prihodnost, ko si po prednikih ustvarjamo prihodnjo življenjsko zgodbo. Na primer, ko mlada mamica svojim otrokom pripoveduje družinske zgodbe in jim kaže slike, pripoveduje družinsko zgodbo.
Tako kot to, da vzamemo zakrament, hodimo na sestanke, beremo svete spise in molimo, bi morala biti tudi družinska zgodovina in tempeljsko delo sestavni del našega čaščenja. Odziv naših mladih in drugih na klic prerokov je navdihujoč in dokazuje, da bi to delo lahko in morali opravljativsi člani vseh starosti.
Starešina Quentin L. Cook je pojasnil: »[Sedaj] imamo nauk, templje in tehnologijo.«16 Opravljanje tega dela je sedaj veliko lažje in ga omejuje zgolj to, da mu prednost namenja le peščica. To delo še vedno zahteva čas in žrtvovanje, vendar ga lahko opravljajo vsi, in dokaj lahko v primerjavi z le nekaj leti poprej.
Cerkev je, da bi članom pomagala, zbrala podatke in omogočila orodje, da lahko večino dela naredimo doma ali v oddelčnih zgradbah in templjih. Večino ovir je odstranjenih. Kakršen že je bil vaš pogled na to, je sedaj drugače!
Toda obstaja ovira, ki je Cerkev ne more odstraniti. To je posameznikovo oklevanje, da bi opravljal to delo. Vse, kar je potrebno, je odločitev in nekaj truda. Ni potrebno veliko časa. Že malo časa in stalen trud bosta prinašala radost do tega dela. Odločite se, da boste naredili korak, da se boste učili in druge prosili, naj vam pomagajo. In vam bodo! Imena, ki jih boste našli in jih nesli v tempelj, bodo postali podatki za »knjigo«17.
Čeprav se je število članov, ki pri tem sodelujejo, drastično povečalo, smo ugotovili, da relativno malo članov Cerkve redno išče in izvaja tempeljske uredbe za svojo družino.18To kliče po spremembi naših prioritet. Spremembam se ne upirajte, sprejmite jih! Spremembe so del velikega načrta sreče.
To delo mora biti opravljeno, ne v korist Cerkve, ampak za naše mrtve in za nas same. Mi in naši mrtvi predniki potrebujemo žige v svojih duhovnih potnih listih.
Povezovanje19 družinskih rodov se lahko zgodi le v templjih z uredbami pečatenja. Koraki so preprosti: zgolj poiščite ime in ga odnesite v tempelj. Čez čas boste lahko pri tem pomagali tudi drugim.
Razen nekaj izjem to lahko delajo vsi!
To delo spremljajo otipljivi blagoslovi. Številni starši in voditelji so zaskrbljeni glede trenutnih razmer v svetu ter vpliva na družine in mladino.
Starešina David A. Bednar je obljubil: »Mlade v Cerkvi vabim, naj spoznajo in izkusijo duha Elija Tišbéjca. [...] Obljubljam vam, da boste zaščiteni pred vse močnejšim nasprotnikovim vplivom. Če boste pri tem svetem delu sodelovali in ga imeli radi, boste zaščiteni v mladosti in vse življenje.«20
Bratje in sestre, čas je, da s sekire snamemo tok in gremo na delo. Svojega povzdignjenja ali povzdignjenja svojih družin ne smemo žrtvovati za manj pomembna zanimanja.
To Božje delo bi morali izvajati tako člani kot nečlani, mladi in stari, moški in ženske.
Govor zaključujem z navedkom prvega verza 324. hvalnice, pri čemer sem zamenjal eno besedo:
»Vstanite, o [sveti] Boga!
Saj ni tako težko.
z vsem srcem, dušo in močjo
da služili boste Kralju kraljev.«21
Jezus Kristus je Kralj! O njem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.