Zakon posta: osebna odgovornost, da skrbimo za revne in pomoči potrebne
škof Dean M. Davies
drugi svetovalec v predsedujočem škofovstu
Vsi, ki sledimo Odrešeniku, smo osebno odgovorni, da skrbimo za revne in pomoči potrebne.
Dragi bratje, rad imam duhovništvo in rad sem z vami. Globoko sem hvaležen, da lahko skupaj služimo v tem velikem delu.
Živimo v izjemnih časih. Čudežni napredki v medicini, znanosti in tehnologiji so številnim izboljšali kakovost življenja. Vendar obstajajo tudi dokazi o velikem trpljenju in stiskah ljudi. Na življenja milijonov po svetu poleg vojn in govoric o vojnah vpliva tudi čedalje več naravnih katastrof - vključno s poplavami, požari, potresi in boleznimi.
Vodstvo Cerkve se tega zaveda in si vsepovsod prizadeva za blaginjo Božjih otrok. Kadar in kjer je mogoče, se cerkveni viri za nujne primere namenijo za pomoč tistim, ki so v stiski. Na primer, lanskega novembra je otočane na Filipinih prizadejal tajfun Haiyan.
Haiyan, veletajfun pete kategorije, je za seboj pustil silno opustošenje in trpljenje. Opustošena so bila celotna mesta, številni so izgubili življenje, milijoni domov so bili hudo poškodovani ali uničeni, osnovne storitve, kot so voda, kanalizacija in elektrika, pa so prenehale delovati.
Cerkveni viri so bili na voljo že v prvih urah po katastrofi. Člani Cerkve, ki živijo na Filipinih, so se zbrali, da bi pomagali svojim bratom in sestram tako, da so za člane in nečlane priskrbeli hrano, vodo, oblačila in higienske pakete.
Cerkvene zgradbe za bogoslužje so postale pribežališče na tisoče brezdomcem. Pod vodstvom področnega predsedstva in lokalnih duhovniških voditeljev, od katerih so številni izgubili vse, kar so imeli, so ocenili stanje in varnost vseh članov. Naredili so navdihnjene načrte, da bi članom pomagali do sprejemljivih življenjskih okoliščin in samostojnosti.
Članom Cerkve so s skromnimi sredstvi pomagali, da so ponovno zgradili lesena ogrodja za zatočišča in domove. To ni bila le miloščina. Člane so usposobili, da so sami opravili potrebno delo zase in nato za druge.
Eden od blagoslovov tega je bil, da so člani s tem, ko so se naučili mizarstva, vodovodarstva in drugih gradbenih del, lahko pridobili pomembne priložnosti za delo, ko so se v bližnjih mestih in skupnostih pričela obnovitvena dela.
Skrb za revne in pomoči potrebne je osnovno evangelijsko načelo in bistveni del večnega načrtaodrešitve.
Jahve je pred svojim zemeljskim delovanjem preko preroka razglasil: »Ker v deželi ne bo zmanjkalo revežev, ti zapovedujem in pravim: ‘Široko odpiraj svojo roko bratu, ubožcu in revežu v svoji deželi!ʼ«1
Dandanes je skrb za revne in pomoči potrebne ena od štirih božansko določenih cerkvenih dolžnosti, ki posameznikom in družinam pomagajo, da izpolnjujejo pogoje za povzdignjenje.2
Skrb za revne in pomoči potrebne vodi tako do posvetne kot duhovne odrešitve. To vključuje tako služenje posameznih članov Cerkve, ko skrbijo za revne in pomoči potrebne, kakor tudi uradno cerkveno socialno skrbstvo, ki se ga izvaja preko duhovniškega polnomočja.
V Gospodovem načrtu, da skrbimo za revne in pomoči potrebne, je bistven zakon posta. »Gospod je zakon posta in postnih darovanj postavil zato, da bi svoje ljudi blagoslovil in zanje pripravil način, da bi pomagali tistim, ki so v stiski.«3
Vsi, ki sledimo Odrešeniku, smo osebno odgovorni, da skrbimo za revne in pomoči potrebne. Zvesti člani Cerkve vsepovsod pomagajo tako, da se vsak mesec postijo - se štiriindvajset ur vzdržijo hrane in vode - in nato dajejo Cerkvi denarna postna darovanja, katerih znesek je enak vsaj vrednosti hrane, ki bi jo sicer pojedli.
V vsakem domu bi morali v duhu molitve preučevati in učiti Izaijeve besede:
»Mar ni to post, kakršnega sem izbral: da odpneš krivične spone in razvežeš vezi jarma, da odpustiš na svobodo zatirane in zlomiš vsak jarem?
Mar ni v tem, da daješ lačnemu svoj kruh in pripelješ uboge brezdomce v hišo, kadar vidiš nagega, da ga oblečeš, in se ne potuhneš pred svojim rojakom?«4
Izaija je nato naštel čudovite blagoslove, ki jih Gospod obljublja tem, ki spolnjujejo zakon posta. Rekel je:
»Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in tvoje zdravje se bo hitro razcvetelo. Pred teboj bo hodila tvoja pravičnost in Gospodovo veličastvo te bo zbiralo.
Tedaj boš klical in Gospod bo odgovoril, stokal boš in bo rekel: ‘Tukaj sem!ʼ [...]
Če daješ lačnemu, kar imaš sam rad, in sitiš revežu grlo, bo vzšla v temi tvoja luč in tvoja temina bo kakor poldan.
Gospod te bo vedno vodil in ti sitil dušo v suhih krajih.«5
Predsednik Harold B. Lee je glede tega tega odlomka iz svetih spisov rekel: »O izjemnih blagoslovih, ki jih prejmemo [zaradi posta], se je govorilo v vseh razdobjih in Gospod nam tu preko tega velikega preroka pojasni, zakaj imamo post in kakšne blagoslove zaradi posta prejmemo. [...] Če boste preučili [...] oseminpetdeseto poglavje Izaijeve knjige, boste odkrili, zakaj Gospod želi, da plačujemo postna darovanja, zakaj hoče, da se postimo. Zato, ker če izpolnjujemo te pogoje, lahko kličemo in Gospod bo odgovoril. Lahko stokamo in Gospod bo rekel: ‘Tukaj sem.’«
Predsednik Lee dodaja: »Si želimo, da bi bili kdaj v situaciji, ko bi ga klicali in nam ne bi odgovoril? Da bi stokali v bolečini in on ne bi bil z nami? Mislim, da je sedaj potrebno o teh osnovah premišljevati, saj so pred nami takšni dnevi, ko bomo potrebovali vse več Gospodovih blagoslovov, ko se bodo na vso zemljo izlile sodbe brez milosti.«6
Naš dragi prerok, predsednik Thomas S. Monson, je o teh načelih pričeval - pričeval je iz svojih izkušenj. Rekel je: »Noben član Cerkve, ki je pomagal komu v stiski, te izkušnje nikdar ne pozabi ali obžaluje. Delavnost, varčnost, samostojnost in to, da od svojega dajemo drugim, za nas ni nič novega.«7
Bratje, člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so ljudje, ki sklenejo zaveze in spolnjujejo zapovedi. Ne morem si zamisliti nobenega zakona ali zapovedi, katerega je, če ga zvesto spolnjujemo, lažje spolnjevati in prinaša večje blagoslove kot zakon posta. Če se postimo in iskreno dajemo postna darovanja, v Gospodovo kaščo prispevamo tisto, kar bi sicer porabili za plačilo obrokov. Ni potrebno žrtvovati več denarja, kot bi ga običajno porabili. Obenem so nam obenem obljubljeni izjemni blagoslovi, ki sem jih prej navedel.
Zakon posta velja za vse člane Cerkve. Celo male otroke se lahko poučuje o postu, tako da se, ko so zmožni razumeti in telesno spolnjevati zakon posta, vzdržijo najprej enega in nato dveh obrokov. Možje in žene, samski člani, mladi in otroci bi morali post pričeti z molitvijo, se zahvaliti za blagoslove v življenju in v obdobju posta prositi za Gospodove blagoslove in moč. Zakon posta je v celoti izpolnjen, ko Gospodovemu predstavniku, škofu, prinesemo postno darovanje.
Škofje, v oddelku usmerjate socialno pomoč. Imate božansko naročilo, da poiščete revne in zanje skrbite. Vaš cilj je, da s pomočjo predsednice Društva za pomoč in voditeljev zbora Melkizedekovega duhovništva članom pomagate, da si bodo pomagali sami in postali samostojni. Članom pomagate glede posvetnih in duhovnih potreb, tako da postna darovanja skrbno uporabite kot začasno podporo in kot dodatek sredstvom širše družine in skupnosti. Ko v duhu molitve uporabite duhovniške ključe in presojo, ko pomagate revnim in pomoči potrebnim, boste spoznali, da je pravi način uporabe postnih darovanj tak, da podpira preživetje, ne pa življenjskega sloga.
Predsedniki zborov Aronovega duhovništva imate ključe in moč, da izvajate zunanje uredbe. Sodelujete s škofom in člane zbora poučujete glede njihovih duhovniških dolžnosti in iskanja članov Cerkve, da bi jim dali priložnost, da prispevajo k postu. Ko boste bratje Aronovega duhovništva poveličali svojo duhovniško odgovornost in to priložnost ponudili vsem članom Cerkve, boste s tem obljubljene postne blagoslove pogosto omogočili tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Priča boste temu, da ima duh tega, da skrbite za revne in pomoči potrebne, moč, da omehča sicer okamnela srca in blagoslovi življenje tistih, ki v Cerkev ne pridejo pogosto.
Predsednik Monson je rekel: »Tisti škofje, ki zbore Aronovega duhovništva organizirajo tako, da sodelujejo pri zbiranju postnih darovanj, bodo v tej sveti zadolžitvi bolj uspešni.«8
Škofje, zapomnite si, da se okoliščine od področja do področja in od države do države močno razlikujejo. Trkanje članov zbora Aronovega duhovništva na vrata v kraju, kjer živite, morebiti ni praktično. Vendar vas vabimo, da v duhu molitve upoštevate prerokov nasvet in iščete navdih, kako bi bratje Aronovega duhovništva v vašem oddelku lahko primerno poveličali svoje duhovništvo, tako da bi sodelovali pri zbiranju postnih darovanj.
Vstali Gospod je v sedemindvajsetem poglavju v Tretji Nefijevi knjigi vprašal: »Kakšne vrste ljudje morate torej biti?« Odgovoril je: »Prav kakršen sem jaz«9. Če bomo prevzeli Kristusovo ime in si prizadevali, da bi mu sledili, bo naše oblije prejelo njegovo podobo in mu bomo postali bolj podobni. Skrb za revne in pomoči potrebne je v Odrešenikovem delovanju ključnega pomena. Je del vsega, kar počne. Pomaga vsem in nas bodri. Njegov jarem je prijeten in njegovo breme lahko. Vsakega od nas vabim, da postanemo bolj podobni Odrešeniku, tako da skrbimo za revne in pomoči potrebne, da spolnjujemo zakon posta in velikodušno prispevamo postna darovanja. Ponižno pričujem, da je zvesta skrb za revne in pomoči potrebne odsev duhovne zrelosti, ki bo blagoslovila tako tistega, ki daje, kot tistega, ki prejema. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.