Most do upanja in ozdravitve
Žrtve spolne zlorabe z ustrezno pomočjo lahko prejmejo ozdravitev, ki si jo tako močno želijo.
Ilustrirala: Cristina Bernazzani
Zamislite si, da stojite na robu pečine in bi radi prišli na drugo stran globoke soteske, ker vam je bilo rečeno, da vas tam čaka velika sreča. Ko iščete pot na drugo stran, najdete kup materiala, iz katerega bo, če ga boste pravilno sestavili, nastal most na drugo stran soteske.
Če ne veste, kako zgraditi most, bo material nekoristen, vi pa boste razočarani in obupani. Če pa dobite pomoč nekoga, ki je v gradnji mostov izkušen, boste svoje znanje in razumevanje lahko razširili in s skupnimi močmi bo naloga lahko opravljena.
V zadnjih osemnajstih letih je bila moja služba to, da sem priskrbela orodja in vodstvo v pomoč ljudem, ki so prečkali brezno čustvenega ali mentalnega trpljenja. Videti je bilo, da od vseh ljudi, ki sem jim svetovala, nihče ni bil bolj ranjen kot tisti, ki so bili žrtve spolne zlorabe. Videla sem vpliv, ki ga ima ta izziv na posameznikovo zmožnost, da vztraja prav do konca.
Toda spoznala sem tudi, da je trajno olajšanje od borb in trpljenja možno preko našega Odrešenika. Njegova ljubezen ljudi dvigne iz teme v svetlobo.
Zakaj spolna zloraba povzroči toliko škode?
Žrtve zlorabe mi pripovedujejo o življenju, polnem depresije, dvoma vase in drugih globokih čustvenih bolečin. Predsednik Gordon B. Hinckley (1910-2008) nam je pomagal razumeti, zakaj spolna zloraba povzroči tako globoko ranjenost:
»Obstaja grozno, izprijeno spolno zlorabljanje. To presega razumevanje. To je žalitev spodobnosti, ki bi morala obstajati v vsakem moškem in ženski. To je kršitev tistega, kar je sveto in božansko. V življenju otrok je uničujoče. Vredno je graje in najstrožje obsodbe.
Sram bodi vsakega moškega, ali žensko, ki je spolno zlorabil otroka. S tem tisti, ki zlorablja, ne zagreši le najhujše krivice. On ali ona je tudi obsojen pred Gospodom.«1
Moč stvarjenja je sveta in božanska moč, ki jo je Oče v nebesih dal svojim otrokom. Starešina David A. Bednar iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Moč stvarjenja je duhovno pomembna. …… Nebeški Oče in njegov ljubljeni Sin sta stvarnika in sta vsakemu od nas zaupala delež svoje moči stvarjenja.«2 Ni se torej čuditi, da je kršitev te svete moči »vredna najstrožje obsodbe« in da povzroča »krivico najhujše vrste«.
Razumevanje ranjenosti
Illustrations © nuvolanevicata/iStock/Getty Images
Spolna zloraba je nesporazumna interakcija, ki vključuje obnašanje z dotikanjem ali brez dotikanja, pri čemer se eno osebo zlorablja za spolno zadovoljevanje druge osebe. Vse prepogosto žrtvam spolne zlorabe ostanejo zmedene misli in tudi občutki nevrednosti in sramu, ki jih je skoraj nemogoče prenašati. Bolečino in trpljenje žrtev pogosto stopnjujejo komentarji drugih, ki izvirajo iz nerazumevanja spolne zlorabe in njenih posledic. Nekatere žrtve so obtožene laganja ali jim je rečeno, da so za zlorabo nekako krive same. Drugi začnejo zmotno misliti, da se morajo pokesati, kakor da bi nekako grešili, ker so bili žrtve.
Veliko varovancem, s katerimi sem delala, ki so v otroštvu ali mladosti doživeli spolno zlorabo, je bilo rečeno, naj »prebolijo«, »to pustijo v preteklosti« ali »kar odpustijo in pozabijo«. Tovrstne izjave – zlasti ko pridejo od tesnih prijateljev, družinskih članov ali cerkvenih voditeljev – žrtve lahko privedejo do izredne molčečnosti in sramu namesto do ozdravitve in miru. Podobno kot resne telesne rane ali okužbe te čustvene rane kar ne izginejo, če se jih prezre. Temveč se zmeda, ki se začne med zlorabo, poglablja in se skupaj z nastalimi bolečimi čustvi človekovo premišljevanje spremeni, dokler to naposled ne pripelje do nezdravega obnašanja. Ni nenavadno, da žrtve zlorabe ne prepoznajo, da je bilo to, kar se jim je zgodilo, zloraba, zato še vedno lahko razvijejo nezdravo obnašanje in boleče čustvovanje.
Hannah (ime je bilo spremenjeno) je spolno zlorabo doživela zgodaj v otroštvu. Kot druge žrtve je odraščala z občutki, da je grozna, ničvredna. Večino življenja si je prizadevala, da bi dovolj služila drugim, zato da bi nadoknadila občutke, da za nebeškega Očeta ali koga drugega ni »dovolj dobra«, da bi jo imel rad. V odnosih se je bala, da bi, če bi jo kdo resnično poznal, mislil, da je tako grozna, kot je mislila, da je. Doživljala je močan strah pred zavrnitvijo, zaradi česar se je bala v življenju poskusiti nove stvari ali narediti nekaj preprostega, kot je telefonski klic. Bila je blagoslovljena s talentom za umetnost, ki se mu je odrekla zaradi strahu, da ne bi mogla prenesti kritike.
Več kot petdeset let so njene vsakodnevne odločitve vodili občutki nebogljenosti, nemoči, strahu, jeze, zmede, sramu, osamljenosti in osamitve.
Nadomeščanje bolečine z mirom
Odrešenik je trpel »bolečine in stiske in skušnjave vsake vrste«. To je naredil zato, da bi »vedel, kako podpirati svoje ljudstvo« (Al 7:11–12). Njegovo trpljenje ni bilo le za naše grehe, temveč tudi za naše zdravljenje, ko nam grehi nekoga drugega povzročijo trpljenje.
Če bi bil Odrešenik danes tukaj, si predstavljam, da bi s tistimi, ki so bili spolno zlorabljeni, jokal in jih blagoslovil, kakor je jokal z Nefijci in jih blagoslovil (gl. 3 Ne 17). Čeprav ga tukaj ni fizično, je ob nas lahko njegov Duh, in za nas je priskrbel način, da smo lahko ozdravljeni, da občutimo mir in odpuščanje.
Številni, ki so bili ranjeni, ideji, da bolečino, ki jo nosijo, lahko nadomesti mir, skorajda ne morejo verjeti. Rane zlorabljenih veliko let ostajajo prezrte in jih drugi ne opazijo. Bolečino prikrijejo smehljajoči obrazi, pripravljenost, da bi pomagali drugim, in to, da življenje živijo, kakor da nič ne bi bilo narobe, toda bolečina je stalno prisotna.
Zdravilni čustveni postopek primerjajmo s tistim, ko oskrbimo in zdravimo telesno poškodbo. Predpostavljajmo, da ste si, ko ste bili majhni, zlomili nogo. Namesto da bi šli k zdravniku, da bi jo naravnal, ste krevsali, dokler globoka bolečina ni izginila, vsak korak, ki ga naredite, pa vam povzroči rahlo bolečino. Ker leta kasneje želite, da bi bolečina izginila, greste zato k zdravniku. Zdravnik mora naravnati kost, očistiti vsakršne izrastke, ki so nastali, namestiti mavec in vas poslati na fizioterapijo, da se bo noga okrepila.
Postopek zdravljenja zlorabe je podoben v tem smislu, da se mora žrtev najprej zavedati, da je bolečina resnična in da se v zvezi z njo lahko nekaj stori. Postopek vključuje priznanje tega, kar se je zgodilo, in dopustitev, da se občutke ranjenosti, prestrašenosti in žalosti občuti, prizna in oceni. Pogosto je koristno, da se sodeluje s strokovnjakom, ki ima izkušnje s tem postopkom zdravljenja. (S svojim duhovniškim voditeljem preverite, ali je LDS Family Service na voljo v vašem področju.)
Najsi žrtev ima dostop do strokovne pomoči ali ne, je najbolje moliti, preučevati Odrešenikovo življenje in njegovo odkupno daritev ter se redno sestajati z duhovniškim voditeljem. Pomaga lahko olajšati bremena in prejeti navdih, zato da žrtvi pomaga razumeti njeno božansko vrednost in odnos z Očetom v nebesih ter Odrešenikom. Sestra Carole M. Stephens, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč, je nedavno učila: »Zdravljenje je lahko dolgotrajen postopek. Zato bo potrebno, da v molitvi iščete vodstvo in ustrezno pomoč, vključno s posvetovanjem s pravilno posvečenimi duhovniškimi brati. Ko se učite odprto sporazumevati, postavite prave meje in morda poiščite strokovno svetovanje. Ohranjanje duševnega zdravja ves postopek je bistveno!«3
Za Hannah je življenje postalo tako neudobno, da je poiskala pomoč. Zaradi svojega pričevanja je vedela, da v življenju lahko občuti mir in zadovoljstvo, toda slednjega ni čutila stalno. V molitvi in pogovorih s škofom je bila vodena do svetovanja, kjer je lahko prejela orodja, ki jih je potrebovala, zato da je resnico potegnila iz teme in spregovorila o strašnem bremenu, ki ga je vseskozi nosila. Pri tem je zmogla opustiti bolečino in našla mir, ki ga je obljubil Odrešenik (gl. Jn 14:27). S tem mirom je prišla tudi želja in sposobnost, da bi odpustila.
Potreba po odpuščanju
Žrtve zlorabe idejo o odpuščanju pogosto težko slišijo in jo pogosto razumejo napačno. Če mislijo, da odpustiti pomeni, da tisti, ki zlorablja, uide brez kazni, ali če se reče, da to, kar je naredil, ni nič več pomembno, žrtev ne bo čutila upravičenosti. Čeprav nam je zapovedano odpuščati (gl. NaZ 64:10), se mora v situacijah, ko je poškodba huda, zdravljenje tipično začeti, preden žrtev lahko v celoti odpusti tistemu, ki zlorablja.
Tisti, ki trpijo bolečine, ki jih je povzročila zloraba, najdejo tolažbo v naslednjem nasvetu v Mormonovi knjigi: »Jaz, Jakob, bi želel govoriti vam, ki ste čisti v srcu. K Bogu glejte s trdnim namenom in k njemu molite s silno vero in tolažil vas bo v vaših stiskah in zagovarjal bo vaš primer in poslal pravico nad te, ki si prizadevajo, da bi vas pogubili.« (JakK 3:1) Potrebo po pravičnosti in pravico do poplačila se lahko preda Gospodu, zato da našo bolečino lahko nadomesti z mirom.
Hannah je naposled spoznala, da potrebo po pravičnosti lahko preda Odrešeniku in v zameno v svojem življenju najde občutek miru, ki ga ni občutila še nikdar prej. Prej se je bala družinskih srečanj, na katerih je bil tisti, ki jo je zlorabil, prisoten. Sedaj se zaradi svoje pripravljenosti, da bi se na poti do ozdravitve soočila s težkimi čustvenimi ranami, nič več ne boji, da bi bila v njegovi navzočnosti, in ima do njega v njegovi starosti lahko celo sočutje.
Osvobojeni nepotrebnih bremen
Starešina Richard G. Scott (1928-2015) iz zbora dvanajstih apostolov je izjavil, da »bo popolna ozdravitev prišla preko vere v Jezusa Kristusa in v njegovo moč in zmožnost, preko njegove odkupne daritve, da bo ozdravil brazgotine tistega, kar je nepravično in nezasluženo. …
Ima vas rad. Dal je svoje življenje, da bi bili osvobojeni nepotrebnih bremen. Pri tem vam bo pomagal. Vem, da vas ima moč ozdraviti.«4
Nasprotnik hoče ljudi obdržati v sponah bolečin in trpljenja, ker je nesrečen (gl. 2 Ne 2:27). S pomočjo našega Odrešenika, Jezusa Kristusa, bolečino resnično lahko nadomesti mir, ki ga lahko da le Odrešenik, in lahko živimo radostno. »Adam je padel, da bi ljudje bili; in ljudje so, da bi imeli radost.« (2 Ne 2:25) Če bomo živeli radostno, bodo časi preizkušenj znosnejši in nam bodo omogočili učenje in rast in da bomo postali bolj podobni Očetu v nebesih.
Ponižna sem zaradi blagoslova, ki sem ga imela v življenju, da sem sedela s tistimi, ki so bili ranjeni zaradi zlorab, in videla čudež ozdravljenja, ki se resnično zgodi le preko Odrešenika. Če trpite, prosim, v duhu molitve zaprosite za pomoč. Ni potrebno, da težko breme nosite sami. Vem, da [Jezus] ozdravlja, kajti temu sem bila priča neštetokrat.