Videli so ga

Ti posamezniki so vstalega Odrešenika dejansko videli, toda tudi vi ste lahko na svoj način Kristusove priče.

Kaj mislite, kako bi bilo, če bi bili priča vstalemu Odrešeniku? Na stotine ljudem v Jezusovem času si tega ni bilo treba predstavljati – to so doživeli. Sveti spisi pripovedujejo vsaj o ducatu zapisanih trenutkih v Novi zavezi in več drugih v Mormonovi knjigi, ko se je vstali Gospod prikazal ljudem. Ti posamezniki so pričevali o največjih čudežih v zgodovini: Jezus Kristus je premagal smrt in omogočil, da bo vsak od nas spet živel. Precej neverjetno, kajne?

Kaj torej točno pomeni biti Kristusova priča? Poglejmo si nekaj teh trenutkov v svetih spisih in premišljujmo, kako smo tudi mi, celo ne da bi ga fizično videli, Kristusove priče.

Marija Magdalena

Marija Magdalena je bila prva priča. Po križanju je v nedeljo zjutraj z nekaj drugimi ženskami prišla h grobu, da bi mazilila Gospodovo telo. Ko je odkrila, da je grob prazen, je zajokala. Nekdo se ji je približal od zadaj in jo vprašal: »Žena, zakaj jokaš?« Predstavljajte si njeno presenečenje, ko je odkrila, da je to Jezus, ki je vstal od mrtvih. (Gl. Jn 20:1–18.)

Dva učena na poti v Emavs

Kleopa in še en učenec sta hodila po poti v Emavs, ko se jima je pridružil neznanec. Svojega novega družabnika nista prepoznala, toda med skupno večerjo je neznanec razlomil kruh. Potem so se jima oči odprle in sta spoznala, da sta ves čas potovala z Odrešenikom. »Ali ni najino srce gorelo v naju …?« sta se spraševala, premišljujoč potrditev, ki sta jo občutila, da je bil resnično z njima. (Gl. Lk 24:13–34.)

Deset apostolov

Oba učenca, ki sta v Emavs potovala s Kristusom, sta se vrnila v Jeruzalem in desetim apostolom povedala o svoji izkušnji. Ko sta govorila, se je prikazal sam Odrešenik in rekel: »Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« (Gl. Lk 24:36–41, 44–49.)

Apostol Tomaž

Apostol Tomaž ni bil prisoten, ko se je Odrešenik apostolom prikazal prvič, zato ni verjel, da je Kristus vstal. Teden kasneje se je Kristus ponovno prikazal apostolom. Tokrat je bil Tomaž tam in ker je Kristusa videl, je verjel, da je vstal. Odrešenik je Tomaža posvaril pred tem, da veruje šele potem, ko vidi: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Gl. Jn 20:24–29.)

Enajst apostolov pri Tiberijskem jezeru

Ne dolgo po [Jezusovem] vstajenju je več apostolov šlo lovit na Tiberijsko jezero, vendar niso imeli sreče. Naslednje jutro se je prikazal Odrešenik in jim svetoval, naj mrežo vržejo na desno stran čolna. Ko so to storili, se je v mrežo ujelo toliko rib, da so jo komaj izvlekli! Ko so se skupaj najedli, je Odrešenik učil o pomembnosti oznanjevanja, rekoč: »[Hranite] moja jagnjeta!« Apostoli so preostanek svojih življenj delali prav to – ljudi so poučevali o Kristusu – in v nekaterih primerih so za to celo dali svoja življenja. (Gl. Jn 21:1–22.)

Nefijci v Ameriki

Med križanjem so deželo v Ameriki razdejali potresi, ogenj, druge naravne nesreče in trije dnevi teme, kar je bilo znamenje o Odrešenikovi smrti. Kristus se je kasneje spustil iz nebes in prišel k množici 2.500 zbranim blizu templja v deželi Obilje. Ljudem je rekel, naj otipajo znamenja ran na njegovih rokah in nogah ter strani, izrekel molitev in drugega za drugim blagoslovil nefijske otroke. Naslednji dan se je zbralo še več ljudi in Odrešenik je prišel k njim in jih poučeval. Učenci so naposled ustanovili Kristusovo cerkev, Nefijci pa so prejeli tako močno pričevanje, da so se oni in tudi Lamanci spreobrnili h Gospodu. (Gl. 3 Ne 11–18; gl. tudi 3 Ne 8–10; 4 Ne 1.)

Priče tedaj in danes

Kristus se je prikazal tudi številnim drugim, med njimi več ženskam, ki so prišle h grobu, da bi Mariji Magdaleni pomagale pri maziljenju Kristusovega telesa, skupini več kot petsto mož, Jakobu in Pavlu. (Gl. Mt 28:9; Apd 9:4–19; 1 Kor 15:6–7; gl. tudi 3 Ne 19; 26:13.)

Morda nimamo priložnosti, da bi Odrešenika videli, kakor so ga te priče, a ste vseeno lahko Kristusove priče. Sami lahko poiščete Odrešenika, kakor ga je Marija, ko je šla h grobu, tako da se bolj poučite o njem. Ali pa bi vero vanj lahko udejanjali tako, da spolnjujete zapovedi in sledite nasvetu prerokov. Ali pa bi Odrešenikove blagoslove v svojem življenju prepoznali, kakor sta jih oba učenca, ki sta hodila v Emavs. To veliko noč premišljujte o tem, kaj pomeni biti Kristusova priča. Ti ljudje so bili dobesedne priče, ki so dejansko videle Kristusa – to pa ni edini način, kako ste mu v svojem življenju lahko priča.