Glas svetih iz poslednjih dni
Rešeni v avli
Ilustriral: Allen Garns
Mož ob nedeljah pogosto dela, tako da je moja skrb, da najine štiri sinove peljem v cerkev. Neko določeno nedeljo sta si bila moja malčka med zakramentnim sestankom v navskrižju. Če sem enega od njiju pritegnila s knjigo, jo je hotel drugi. Poskusila sem s prigrizki, igračami in pobarvankami, vendar ni nič delovalo. Bila sem preobremenjena s svojima fantkoma, ki, kot se je zdelo, nista mogla eno uro mirno sedeti.
Iz torbe sem vzela igračko in jo dala enoletniku. Nemudoma je triletni Tyson zakričal, ko je skočil na bratca, da bi mu igračko vzel. Bila sem ponižana, ko sem dva kričeča, bojujoča se fantka odnesla v avlo.
Po obrazu so mi lile vroče solze. Zakaj mora biti to tako težko? Delala sem, kar je nebeški Oče hotel, da delam, da svojo družino pripeljem v cerkev, kajne? Vendar nisem več zmogla. Bila sem izčrpana in v zadregi, ko sem se vsak teden med zakramentnim sestankom sama borila s svojimi fanti. Nikoli več nisem hotela priti.
S temi mislimi sem sedela samo okrog 15 sekund in potem je za mano v avlo prišla sestra, ki sem jo komaj poznala. Ime ji je bilo sestra Beus. Običajno je sedela sama, ker je njen mož služil v škofovstvu, otroci pa so odrasli. Rekla je: »Vedno si sama tukaj! Vidim, kako zelo se trudiš. Bi lahko Tyson sedel z mano?« Sploh se nisem mogla domisliti odgovora! Samo pokimala sem, ko ga je prijela za roko in ga, tedaj mirnega in srečnega, peljala nazaj v kapelo.
Obrisala sem si solze, dvignila dete in ponižno šla nazaj v kapelo, da bi preostanek sestanka spremljala v miru.
Ko smo naslednjo nedeljo prišli na zakramentni sestanek, je Tyson poiskal svojo novo prijateljico. Zvečer moli: »Hvala nebeški Oče za sestro Beus. Tako rad jo imam!«
Minila so več kot tri leta in Tyson v kapeli še vedno pogosto išče sestro Beus. Lansko leto je bila poklicana za njegovo učiteljico v Osnovni. Bil je najsrečnejši fantek na svetu.
Tako hvaležna sem za sestro Beus in njeno pripravljenost, da ima druge rada in jim služi. Vem, da lahko drugim blagoslovimo življenje, ko jim služimo, kakor je Odrešenik.