Dokler se spet ne snidemo
Božja moč
Iz govora z naslovom The Doctrine of the Priesthood (Duhovniški nauk) z generalnega duhovniškega zasedanja, Ensign, maj 1982, 32–34; velike začetnice standardizirane.
Vera je moč in moč je duhovništvo.
Del Parson: Preneseno mesto Sion
Bog je Bog, ker je utelešenje vse vere in vse moči in vsega duhovništva. Živi življenje, imenovano večno življenje.
In koliko mu postanemo podobni, je odvisno od tega, koliko njegove vere pridobimo, prejmemo njegove moči in izvajamo njegovo duhovništvo. In ko bomo postali kot Bog v polnem in resničnem pomenu, bomo tudi mi imeli večno življenje.
Vera in duhovništvo gresta z roko v roki. Vera je moč in moč je duhovništvo. Ko pridobimo vero, prejmemo duhovništvo. Potem preko duhovništva rastemo v veri, vse dokler potem, ko posedujemo vso moč, ne postanemo takšni, kot je Gospod.
Čas našega življenja na zemlji je oddeljen kot čas preizkušnje in preverjanja. Zdaj, ko smo tu, je naš privilegij, da svojo vero izpopolnimo in da naša duhovniška moč raste. …
Sveto duhovništvo je v času Henoha ljudi bolj izpopolnilo, kot v katerem koli drugem času. Moč, ki je bila tedaj znana kot Henohov red (gl. NaZ 76:57), je bila tista, s katero so bili on in njegovo ljudstvo preneseni. In preneseni so bili, ker so imeli vero in so izvajali duhovniško moč.
Gospod je s Henohom sklenil večno zavezo, da bodo vsi, ki so dobili duhovništvo, po veri imeli moč za vladanje in nadziranje vsega na zemlji, kljubovanje vojskam narodov in da bodo pred Gospodom stali v slavi in povzdignjenju.
Melkizedek je bil človek ravno take vere in njegovo ljudstvo je ravnalo pravično in prejelo nebesa in si prizadevalo za Henohovo mesto (gl. Joseph Smith Translation, Genesis 14:34). ……
Kaj je potemtakem duhovniški nauk? In kako naj bi živeli kot Gospodovi služabniki?
Ta nauk je, da je Bog naš Oče, poveličano, izpopolnjeno in povzdignjeno bitje, ki ima vso moč, vse polnomočje in vso oblast, ki ve vse in je neskončen v vseh lastnostih in ki živi v družinski enoti.
Naš večni Oče ima ta visoki položaj veličastnosti in popolnosti in moči zaradi svoje popolne vere in neomejenega duhovništva.
Duhovništvo je sámo ime moči Boga in če mu hočemo postati podobni, moramo prejeti in izvajati njegovo duhovništvo oziroma moč, tako kot jo izvaja on. ……
Po veri imamo moč vladati in nadzirati vse stvari, tako posvetne kot duhovne; delati čudeže in izpopolnjevati življenja; stati v Božji navzočnosti in biti kakršen je on, ker smo prejeli njegovo vero, njegovo popolnost in njegovo moč, oziroma drugače rečeno polnost njegovega duhovništva.
To je torej duhovniški nauk in nič večjega ni in ne more biti. To je moč, ki jo lahko pridobimo po veri in pravičnosti. …
V duhovništvu je resnično moč – moč, ki si jo prizadevamo pridobiti, da bi jo uporabili, moč, za katero predano molimo, da bi bila za vedno nad nami in nad našim potomstvom.