Sporočilo Prvega predsedstva
Ko gremo skupaj naprej
predsednik Russell M. Nelson
Dragi bratje in sestre, ponižen sem, ker sem ta dopoldan z vami. Pred štirimi dnevi smo pokopali velikega človeka, Božjega preroka – predsednika Thomasa S. Monsona. Ni besed, s katerimi bi pravično lahko opisali veličino in odličnost njegovega življenja. Vedno bom cenil najino prijateljstvo in bom hvaležen za vse, kar me je naučil. Sedaj se moramo veseliti prihodnosti s popolno vero v našega Gospoda Jezusa Kristusa, čigar Cerkev je to.
Pred dvema dnevoma so se vsi apostoli zbrali v zgornji sobi templja v Salt Laku. Tam so se soglasno odločili, da, prvič, ponovno organizirajo Prvo predsedstvo, in, drugič, da služim kot predsednik Cerkve. Z besedami ni moč povedati, kako sem se počutil, ko so mi bratje – ki imajo vse duhovniške ključe, ki so bili v tem razdobju obnovljeni preko preroka Josepha Smitha – položili roke na glavo in me posvetili ter oddelili za predsednika Cerkve. To je bila sveta izkušnja, zaradi katere sem še bolj ponižen.
Potem je postala moja odgovornost, da spoznam, koga je Gospod pripravil za moja svetovalca. Kako naj izberem samo dva od drugih dvanajstih apostolov, ki jih imam vsakega posebej tako zelo rad? Gospodu sem globoko hvaležen, ker je odgovoril na moje goreče molitve. Zelo sem hvaležen, da sta oba, predsednik Dallin Harris Oaks in predsednik Henry Bennion Eyring, pripravljena služiti z mano v vlogi mojega prvega in drugega svetovalca. Predsednik Dieter F. Uchtdorf je ponovno zavzel mesto v zboru dvanajstih apostolov. Že je prejel pomembne zadolžitve, za katere je posebno usposobljen.
Njemu in predsedniku Eyringu se zahvaljujemo za njuno odlično služenje svetovalcev predsednika Monsona. Bila sta docela sposobna, predana in navdihnjena. Zanju smo zelo hvaležni. Vsak je sedaj voljan služiti tam, kjer ga najbolj potrebujemo.
Predsednik Oaks je kot apostol, drugi glede na staž služenja, postal tudi predsednik zbora dvanajstih apostolov. Ker pa je bil poklican v Prvo predsedstvo in glede na cerkveni red, bo kot vršilec dolžnosti predsednika tega zbora služil predsednik M. Russell Ballard, naslednji najstarejši glede na staž služenja. Prvo predsedstvo bo z roko v roki sodelovalo z dvanajsterimi, da bomo prepoznali Gospodovo voljo in nadaljevali z Gospodovim svetim delom.
Hvaležni smo vam za molitve. Po vsem svetu molite za nas. Na jutro po smrti predsednika Monsona je takšno molitev izrekel štiriletni deček po imenu Benson. Navajam odlomke pisma, ki ga je njegova mati napisala moji ženi Wendy. Benson je molil: »Nebeški Oče, hvala ti, da bo predsednik Thomas S. Monson ponovno videl ženo. Hvala ti za našega novega preroka. Pomagaj mu, da bo pogumen in da ga ne bo strah, ker je nov. Pomagaj mu, da bo postal zdrav in močan. Pomagaj mu, da bo imel moč, ker ima duhovništvo. Nam pa pomagaj, da bomo vselej prijazni.«
Bogu se zahvaljujem za takšne otroke in za starše, ki svojo obveznost, da so pravični in resni starši, jemljejo resno – za vsakega starša, učitelja in člana, ki nosi težka bremena in vendar tako voljno služi. Drugače rečeno, nadvse ponižno hvaležen sem za vsakega od vas.
Na čelu je Gospod
Ko gremo skupaj naprej, vas vabim, da razmislite o veličastnem načinu, na katerega Gospod vodi svojo Cerkev. Ko predsednik Cerkve umre, ni nobena skrivnost, kdo je naslednji poklican, da služi na tem mestu. Ni predvolilne propagande, kampanje, ampak le tiho delovanje božanskega načrta nasledstva, ki ga je vpeljal sam Gospod.
Vsak dan apostolovega služenja je dan učenja in priprav na večjo odgovornost v prihodnosti. Potrebna so desetletja služenja, da se apostol z nižjega položaja lahko premakne na višjega v krogu. V tem času iz prve roke pridobi izkušnje o vseh vidikih delovanja Cerkve. Prav tako se zelo dobro seznani z ljudstvi zemlje, vključno z njihovimi zgodovinami, kulturami, jeziki, ker ga zadolžitve večkrat popeljejo po vsem svetu. Ta postopek nasledstva v vodstvu Cerkve je edinstven. Ne poznam ničesar podobnega. To nas ne bi smelo presenečati, saj je to Gospodova Cerkev. On ne dela, kot je navada med ljudmi.
V zboru dvanajstih apostolov sem služil petim prejšnjim predsednikom Cerkve. Gledal sem, kako je vsak predsednik prejel razodetje in se na to razodetje odzval. Gospod svoje preroke vselej je in vselej bo poučil ter navdihnil. Na čelu je Gospod. Mi, ki smo bili posvečeni, da o njegovem svetem imenu pričujemo po vsem svetu, si bomo še naprej prizadevali, da bi poznali njegovo voljo in jo upoštevati.
Ostanite na poti zavez
Vsakemu članu Cerkve torej pravim, naj vztraja na poti zavez. Vaša zavezanost, da Odrešeniku sledite tako, da z njim sklene zaveze in potem te zaveze spolnjujete, bo odprla vrata vsakemu duhovnemu blagoslovu in privilegiju, ki je na voljo moškim, ženskam in otrokom vsepovsod.
Kot novo predsedstvo želimo začeti s ciljem v mislih. Zato vam danes govorimo iz templja. Cilj, za katerega si vsi prizadevamo, je, da bi bili obdarjeni z močjo v Gospodovi hiši, pečateni kot družine, zvesti zavezam, sklenjenim v templju, zaradi česar bomo lahko prejeli največji Božji dar – večno življenje. Tempeljske uredbe in zaveze, ki jih tam sklenete, so ključ za krepitev vašega življenja, vaše zakonske zveze in družine in vaše zmožnosti, da se ubranite nasprotnikovih napadov. Zaradi vašega čaščenja v templju in tamkajšnjega služenja prednikom boste blagoslovljeni z večjimi osebnimi razodetji in mirom ter se boste še trdneje zavezali, da boste ostali na poti zavez.
Sedaj pa, če ste s poti skrenili, naj vas z vsem upanjem v srcu povabim, da se, prosim, vrnete. Ne glede na vaše skrbi, ne glede na izzive je tu v tej Gospodovi Cerkvi za vas prostor. Vi in nerojeni rodovi boste zaradi vaših dejanj blagoslovljeni, če se boste sedaj vrnili na pot zavez. Oče v nebesih svoje otroke ceni in želi, da se vsak od nas vrne k njemu domov. To je veliki cilj Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni – da vsakomur od nas pomaga, da se vrne domov.
Izražam vam svojo globoko ljubezen – ki se je v letih, ko sem se z vami srečeval, z vami častil in vam služil, poglobila. Bog nam je naročil, naj gremo k vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu in svet pomagamo pripraviti na Gospodov drugi prihod. To bomo storili z vero v Gospoda Jezusa Kristusa, vedoč, da je glavni on. To je njegovo delo in njegova Cerkev. Mi smo njegovi služabniki.
Izpovedujem svojo predanost Bogu, Večnemu Očetu, in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu. Poznam ju, rad ju imam in prisegam, da jima bom služil – in vam – z vsakim dihom do konca svojega življenja. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.