»Skoči v reko!«

Elvin Jerome Laceda

Pampanga, Filipini

Babica me je nekoč prosila, naj teti nesem nekaj hrane, ki jo je pripravila. Bil je vroč sobotni popoldan in hotel sem postoriti veliko drugega, namesto da bi šel po babičinem opravku. Rekel sem ji, naj prosi eno mojih sestričen, naj gre namesto mene, a je vztrajala, da bi moral iti jaz.

Minila je ura in začutil sem, da bi moral narediti, kar me je babica prosila. Vzel sem hrano in se napotil proti tetini hiši. Bila je daleč stran in ko sem prispel, nisem načrtoval, da bi dolgo ostal.

Teto sem z njenim petmesečnim dojenčkom našel v viseči mreži, privezani med dva mangovca. Drevesi sta bili ob reki, ki je tekla za hišo. Stopil sem k njima, da bi jima prinesel hrano. Vrvi viseče mreže sta se nenadoma razvezali. Teta se je z dojenčkom skotalila v reko. Zgrabil me je strah. Nisem znal plavati, v bližini pa ni bilo nikogar, da bi pomagal. Nisem vedel, kaj naj storim.

Nemudoma sem zaslišal glas Duha: »Skoči noter!«

Ne da bi pomišljal, sem skočil. Na srečo sem dojenčka našel v zgolj par sekundah, teta pa je iz vode zmogla sama. Ko sem z dojenčkom prišel iz vode, nisem mogel verjeti, kaj se je ravnokar zgodilo. Skočil sem v vodo, kljub temu da ne znam plavati, toda ker sem poslušal Duha, se z dojenčkom nisva utopila.

Spoznal sem, kako pomembno je, da prepoznamo in sledimo vodstvu in navdihu, ki nam ga Bog daje preko Svetega Duha. Hvaležen sem, da sem naposled naredil, kar me je babica prosila, in hrano prinesel k teti domov. Vem, da se moramo potruditi, zato da bi bili dojemljivi za duhovne navdihe, zato da smo lahko roke Boga, da pomagamo njegovim otrokom.