Odrešenikovo poslednje, osamljeno potovanje
Odrešenik je v življenju na zemlji veliko potoval – kot otrok je potoval iz Betlehema v Egipt, štirideset dni je potoval po divjini, veliko je potoval po mestih, vaseh in domovih, da je med delovanjem poučeval, ozdravljal in blagoslavljal, in še veliko več. Z enim potovanjem pa se je Odrešenik moral soočiti sam, in to je bilo potovanje, ki ga je lahko prestal le on.
»Na velikonočno nedeljo praznujemo najbolj dolgo pričakovan in veličasten dogodek v zgodovini sveta.
To je dan, ki je spremenil vse.
Na ta dan se mi je spremenilo življenje.
Spremenilo se je vaše življenje.
Spremenila se je usoda vseh Božjih otrok.«
Predsednik Dieter F. Uchtdorf, drugi svetovalec v Prvem predsedstvu, »Dar milostljivosti«, 185. spomladanska generalna konferenca, apr. 2015, 92.
Trpljenje brez primere
»Noben smrtnik ne more doumeti celotnega pomena tega, kar je Kristus storil v Getsemaniju.
Vemo, da je potil velike kaplje krvi iz vsake pore, ko je do dna izpil grenko čašo, ki mu jo je dal Oče.
Vemo, da je trpel tako telesno kot duhovno, bolj kot bi človek zmogel prenesti, ne da bi umrl.
Vemo, da je njegovo trpljenje, ki je za nas nedoumljivo, nekako zadostilo zahtevam pravice, odkupilo spokorjene duše iz bolečin in kazni greha in milostljivost omogočilo tistim, ki verjamejo v njegovo sveto ime.
Vemo, da je onemoglo obležal na tleh, ko se je zaradi bolečin in agonije neskončnega trpljenja tresel in si želel, da mu grenke čaše ne bi bilo treba izpiti.«
Starešina Bruce R. McConkie (1915–1985) iz zbora dvanajstih apostolov, »The Purifying Power of Gethsemane«, Ensign, maj 1985, 9.
Osebna uporaba: Čeprav se morda vedno ne zavedamo, je Odrešenik med odkupno daritvijo pretrpel vse oblike bolečin. Razume vsako telesno bolečino, od zlomljene kosti do najbolj resne kronične bolezni. Občutil je temo in obup duševnih bolezni, kot je depresija, tesnoba, zasvojenost, osamljenost in žalost. In občutil je vsako duhovno rano, ker je prevzel vse grehe človeštva.
Starešina David A. Bednar iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »V trenutku šibkosti morda zakličemo: ‘Nihče ne ve, kako je. Nihče ne razume.’ Toda Božji Sin popolnoma ve in razume, kajti naša bremena je občutil in prenašal.« (»Njihova bremena prenašajte z lahkoto«, 184. spomladanska generalna konferenca, apr. 2014, 100)
Bil je edini zmožen
»To, kar je naredil, je lahko naredil le Bog. Jezus je kot Očetov edinorojeni Sin v mesu podedoval božanske lastnosti. Bil je edina oseba, ki se je kdaj rodila v to življenje, ki je lahko izvedel to nadvse pomembno in najvišje dejanje. Kot edini brezgrešen Človek, ki je kdaj živel na tej zemlji, ni bil podvržen duhovni smrti. Zaradi Božje narave je posedoval tudi moč nad telesno smrtjo. Tako je za nas naredil, kar ne moremo narediti sami. Pretrgal je mrzel oprijem smrti. Prav tako nam je omogočil, da imamo najvišjo in mirno tolažbo daru Svetega Duha.
Predsednik James E. Faust (1920–2007), drugi svetovalec v Prvem predsedstvu, »The Atonement: Our Greatest Hope«, Liahona, jan. 2002, 20.
Osebna uporaba: Odrešenik je preko svoje odkupne daritve razvezal spone smrti in nas vse odrešil grehov, zato da bi prav vsak posameznik lahko imel večno življenje. Bil je edini, ki je bil zmožen izvesti takšno pogumno in nemogočo nalogo. Ko se soočamo z resnimi izzivi, nam je lahko v tolažbo védenje, da Odrešenik resnično lahko naredi nemogoče.
Ni se obrnil stran
»Na hribu, imenovanem Kalvarija, so medtem, ko so ga njegovi privrženci nemočno opazovali, njegovo ranjeno telo pribili na križ. Neusmiljeno so ga zasmehovali, preklinjali in se mu rogali. /…/
Ko je njegovo življenje usihalo, so minevale ure smrtnega boja. Z njegovih izsušenih ustnic so prišle besede: ‘Oče, v tvoje roke izročam svojega duha. In ko je to rekel, je izdihnil.’ /…/
Učitelj bi se v zadnjem trenutku lahko obrnil. Vendar se ni. Spustil se je pod vse, da bi lahko vse rešil. Njegovo telo brez življenja so hitro, vendar nežno položili v izposojen grob.«
Predsednik Thomas S. Monson (1927–2018), »Vstal je!« 180. spomladanska generalna konferenca, apr. 2010, 86.
Osebna uporaba: Odrešenik je trpel mučne bolečine, osamljenost in obup, vendar je vseeno dostojanstveno prestal in dokončal svoje potovanje na zemlji – svojega Očeta je celo prosil, naj odpusti tistim, ki so ga križali. Zaradi njegovega popolnega vzora se tudi mi lahko s svojimi preizkušnjami in težavami soočimo dostojanstveno in jih z njegovo pomočjo prav tako prestanemo do konca.
Številne priče njegovega vstajenja
»Verjamem številnim pričam Odrešenikovega vstajenja, katerih izkušnje in pričevanja je moč najti v Novi zavezi – med drugimi Petru in njegovim tovarišem dvanajsterim ter dragi, čisti Mariji Magdaleni. Verjamem pričevanjem, ki jih je moč najti v Mormonovi knjigi – med drugimi apostola Nefija z neimenovano množico v deželi Izobilje. In verjamem pričevanju Josepha Smitha in Sidneyja Rigdona, ki sta po številnih drugih pričevanjih razglasila veliko pričevanje tega poslednjega razdobja, da živi. Kajti videla sta ga. Pod pogledom njegovega vsevidnega očesa tudi sam stojim kot priča, da je Jezus iz Nazareta vstali Odkupitelj, in pričujem o vsem, kar izhaja iz dejstva o njegovem vstajenju. Da bi prejeli prepričanje in tolažbo tega istega pričevanja!«
Starešina D. Todd Christofferson iz zbora dvanajstih apostolov, »Vstajenje Jezusa Kristusa«, 184. spomladanska generalna konferenca, apr. 2014, 132.
Osebna uporaba: Čeprav nismo bili med tistimi, ki so videli vstalo in popolno Odkupiteljevo telo, smo danes vseeno lahko njegove priče. Vedno je lahko v središču naših življenj ne glede na čas ali kraj, kjer se znajdemo. Vsakič, ko ponudimo srca in roke, da bi služili drugim, ko vsem izkazujemo blagost, prijaznost in spoštovanje, branimo resnico in pričujemo o evangeliju, smo resnične priče Jezusa Kristusa.
Ni treba, da hodimo sami
»Ena velikih tolažb tega velikonočnega časa je, da zato, ker je Jezus Kristus popolnoma sam prehodil zelo dolgo, samotno pot, nam to ni potrebno. Njegovo osamljeno potovanje je prineslo velikansko dopolnilo naši majhni inačici tiste poti – milostno skrb Očeta v nebesih, zanesljivo spremstvo tega ljubljenega Sina, mogočni dar Svetega Duha, angele v nebesih, družinske člane na obeh straneh tančice, preroke in apostole, učitelje, voditelje, prijatelje. Vse to in več nam je bilo dano kot spremstvo na naši poti skozi življenje zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa in obnove njegovega evangelija. Z vrha Kalvarije odmeva resnica, da nas nikoli ne bo pustil samih ali brez pomoči, čeprav morda včasih občutimo, da smo. /…/
»Da bi ob Jezusu Kristusu stali ‘vselej in v vsem in na vseh krajih, kjer bi se utegnili znajti, in sicer do smrti’, kajti zagotovo je tako stal ob nas, ko je šlo za smrt in ko je moral stati docela in v celoti sam.«
Starešina Jeffrey R. Holland iz zbora dvanajstih apostolov, »Nihče mu ni pomagal«, 179. spomladanska generalna konferenca, apr. 2009, 86.
Osebna uporaba: To veliko noč se spominjajte Odrešenikovega poslednjega, osamljenega potovanja. Žrtvoval je vse, kar je imel, zato da vi in vsakdo na zemlji lahko postane čist in ima večno življenje. Učite se iz njegovega popolnega vzora. Ohranjajte ga v mislih in srcih. In vselej pomnite, da nikoli niste sami. Ker je svoje poslednje potovanje prestal docela in popolnoma sam, vas ne bo zapustil. Njegova ljubezen do vas je neskončna in nespremenljiva in stoji pripravljen, da vam ponudi mir, tolažbo in upanje, ko nadaljujete svoje potovanje. Njegov dar odkupne daritve je večen in vam je bil dan.