Dragocenejše od srebrne zapestnice

Sylvie Houmeau

Quebec, Kanada

Ko so me prosili, naj v Društvu za pomoč vodim pogovor o Odrešenikovem naročilu, naj hranimo njegove ovce, sem se odločila, da bi morala, če bi želela motivirati sestre, storiti nekaj za eno od njegovih ovc.

Zbrala sem pogum in povabila manj dejavno sestro, naj se mi pridruži na dejavnosti Društva za pomoč. Povabilo je sprejela in preživele smo prijetne trenutke. Čutila sem, da je to dober primer in o svoji izkušnji sem želela spregovoriti. Toda Gospod me je hotel naučiti več.

Nekega jutra sem med oblačenjem ugotovila, da pogrešam srebrno zapestnico. Dobila sem jo za rojstni dan, ko sem bila na obisku v Franciji, zato mi je veliko pomenila. Začela sem jo iskati na najverjetnejših mestih, a je nisem našla. Potem sem si rekla, da jo bom hitro našla, če bom le molila.

Po molitvi sem pogledala povsod. Dva dneva sem na moč molila in vneto iskala. Nebeškega Očeta sem prosila, naj mi jo pomaga najti, a je še vedno nisem našla. V srcu sem občutila žalost, saj je bila ta zapestnica zame zelo dragocena.

Nekega večera je z mano ob postelji molil moj sin. Po molitvi je nekaj pobral s tal in mi to izročil. Bila je moja zapestnica! Našel jo je pod posteljo. Med iskanjem sem jo nekako spregledala. Jokala sem od radosti, ker sem jo spet dobila nazaj.

Nenadoma me je prešinilo: »Ali tako goreče moliš tudi za svoje sestre v Cerkvi? Ali so zate tako dragocene kot tvoja zapestnica? Kaj pa tvoje sestre zunaj Cerkve? Ali moliš tudi zanje?«

Ko sem izkušnjo z izgubljeno zapestnico povedala v Društvu za pomoč, smo imele čudovit pogovor. Sestram sem povedala, da sem spoznala, da se moramo takrat, ko nas Odrešenik prosi, naj hranimo njegove ovce, spomniti, da je »vrednost duš /…/ velika v Božjih očeh« (Nauk in zaveze 18:10). Želi, da smo pozorne na tiste okrog nas in da jih imamo rade, zanje skrbimo in vneto molimo. Če bomo to delale, bomo ugotovile, da je vsakdo zdaleč dragocenejši od srebrne zapestnice.