Kako mladi odrasli pripomorejo k obnovi, ki je v teku

Mladi odrasli so vselej imeli pomembno vlogo pri odrešenjskem delu.

Kadar slišite povabilo cerkvenega voditelja, naj sodelujete pri obnovi, ki je v teku, ali naj pomagate zbirati Izrael, ali kdaj pomislite: »Kaj lahko naredim? Samo en sem.« »Premlad sem!« »Nisem še poročen!« ali »Ne vem dovolj! Kaj sploh lahko spremenim?«

Takšne misli občasno prešinejo vsakogar od nas. Vendar skušajte utišati takšne dvome, ko boste brali naslednjih nekaj stavkov:

Joseph Smith je bil star komaj dvaindvajset let, ko je začel prevajati Mormonovo knjigo.
Tudi Oliver Cowdery je bil star dvaindvajset let, John Whitmer pa šestindvajset (oba sta bila samska), ko sta začela delati kot Josephova pisarja.
Ko je bil leta 1835 poklican prvi zbor dvanajstih apostolov, so bili stari od triindvajset do petintrideset let.
Veliko prvih svetih, ki so se pridružili Cerkvi in oznanjali evangelij, je bilo mladih odraslih.

Skratka, Bog je v prvih dneh obnove evangelija Jezusa Kristusa delal z mladimi odraslimi. Z ljudmi, prav kakor ste vi.

To si vtisnite v spomin!

Cerkev se danes ne bi širila po vsem svetu, če bi vsi misli, da ne morejo ničesar spremeniti. In vi – da, vi! – ste del izvoljenega rodu, ki danes nadaljuje z obnovo in vodenjem Cerkve Jezusa Kristusa.

Poslani ste bili sem! Zdaj! Z razlogom!

Ko je predsednik Nelson govoril o našem rodu, je učil: »Živite v ‘enajsti uri’. Gospod je izjavil, da je tokrat poslednjič, da bo poklical delavce v vinograd, da bodo zbrali izvoljene s štirih strani zemlje (gl. Nauk in zaveze 33:3–6). In vi ste bili poslani, da sodelujete pri zbiranju.«¹

Pomislite na moč 65.000 rednih misijonarjev, ki evangelij oznanjajo vsak dan, ves dan, po vsem svetu. Pomislite na mlade odrasle, ki v templju sklepajo zaveze in koristijo prednosti obnovljenega duhovništva in tempeljskih blagoslovov in se obvežejo, da bodo zvesti, da bodo krepili svoje družine in gradili Božje kraljestvo na zemlji. Pomislite na mlade odrasle, ki služijo kot cerkveni voditelji po vsem svetu. Pomislite na tiste, ki v nasprotju s pričakovanji vztrajno sledijo Jezusu Kristusu. Mladi odrasli so že od začetka bistveni del obnove. In obnova, ki je v teku, je bistveni del življenja neštetih mladih odraslih članov Cerkve.

Kaj nam pomeni obnova

Številni od nas sodelujemo pri obnovi zaradi tega, kar nas je naučila. Za Vennelo Vakapalli, mlado odraslo spreobrnjenko iz Andre Pradeša v Indiji, »obnova pomeni prejemanje razodetij. Joseph Smith je razodetje iskal v gozdu. Posvetoval se je z Gospodom in potrpežljivo čakal na odgovor. Prav to mi je všeč.« Vennela pojasni: »Preden sem slišala za obnovo, nisem vedela prav veliko o iskanju razodetij. Od vsega me najbolj preseneča, koliko časa je porabil, da je prejel razodetje od Boga. To sem se naučila iz obnove.«

Emma in Jacob Roberts, mladi par iz Utaha v Združenih državah, soglašata, da obnova pomeni »neprekinjeno razodetje« – za nas in za svet – »da lahko imamo preroka, Božjega glasnika na zemlji, kar nam zagotavlja, da imamo ne glede na izzive, ki nam jih prinaša svet, nekoga, ki dela in moli in se pogovarja z Bogom, da poskrbi, da smo pripravljeni in smo zmožni soočiti se s kakršnimikoli izzivi, ki jih prinaša spreminjajoči se svet«.

»Zaradi toliko spoznanj, ki jih prinaša obnova, mi je v življenju lažje in manj stresno,« pravi Jacob. Vse to pride z zagotovilom, »da obstaja Bog, ki nas ljubi in bdi nad nami,« pravi Emma. »Namenil nam je srečo. Kot mladi odrasli mu lahko povsem zaupamo in mu sledimo, ker vemo, da je njegov cilj naša sreča. Vemo, da smo večna bitja in to mi vliva veliko upanja in vere, da se lahko ne glede na to, kaj sedaj delam in kakšne napake naredim, še vedno pokesam in izkoristim ta čas za napredek in učenje.«

Tovrstno zagotovilo je prav tako pomagalo Ramoni Morris, mlademu odraslemu dekletu z Barbadosa, ko je prvič slišala za obnovo. Med drugim je prejela pričevanje, da nam »nebeški Oče stoji ob strani. Obnova preprosto prinaša mir tistim, ki se sprašujejo o svojem življenju in podvomijo v Božji načrt zanje.

Ker razume obnovo, ji je v življenju vse bolj jasno, a tudi priznava: »Ker sem tako daleč od sedeža Cerkve, se težko povežem z evangelijem, a ker imam močno pričevanje o obnovljenem evangeliju, vem, da celo tako daleč, kot sem, lahko občutim, da sem del obnove, da nisem sama.«

In ni! Mladi odrasli po vsem svetu sodelujejo pri obnovi s tempeljskim služenjem, družinsko zgodovino in misijonarskim delom. Ko se učimo o prvem videnju Josepha Smitha in obnovi, dojamemo osebno razodetje in si tako še naprej prizadevamo, da bi spoznali Božjo voljo in kakšen del lahko igramo v obnovi, ki je v teku.

Mladi odrasli vodijo Cerkev

Morda smo mladi odrasli, vendar smo lahko že sedaj voditelji v Cerkvi. Čeprav je Janka Toronyi iz Győra na Madžarskem edina članica Cerkve v družini, jo krepi to, da njeni prijatelji mladi odrasli sodelujejo v drugih vidikih obnove: »Veliko mojih prijateljev je odšlo na misijon in čudovito je videti njihov napredek, potem pa se vrnejo in zaradi svojih izkušenj duhovno tako zelo močno zrastejo. To je čudovita izkušnja za vse nas. Vselej je čudovito videti moje mlade odrasle prijatelje, ki služijo v svojih poklicih in včasih celo ob priložnostih, ki si jih ustvarijo sami, kot to, da se javijo za svetovalce na konferencah Za moč mladih. Občutek imam, da pri obnovi ne gre vedno za poučevanje ljudi o evangeliju – ampak za krepitev članov, ki jih imamo.«

Mladi odrasli na Madžarskem razumejo, da so bodoči voditelji Cerkve. »Potrebujejo nas in biti moramo dorasli nalogi, ki je včasih zahtevna,« prizna Janka. »Gospod pospešuje delo in mi smo del tega. Včasih pomislimo: ‘Kako naj to naredim?’ Vendar je lepo videti, da nam voditelji tako močno zaupajo. To je spodbudno za tiste, ki ljubimo Cerkev in imamo močno pričevanje, saj vemo, da bomo nekega dne odgovorni. Prevzeti moramo odgovornost za svoj duhovni razvoj.«

Sean in Stefany Joseph iz Zahodne Avstralije sodelujeta pri obnovi kot mentorja mladih v oddelku. »Zame je sodelovanje pri obnovi to, da prihodnjim rodovom pomagam razumeti, kaj je evangelij in kako lahko pomaga njim in drugim v njihovem življenju,« pravi Stefany. »Pomagava lahko ustvariti trden temelj za Cerkev v naši deželi.

Mladim želiva pomagati, da bodo prejeli pričevanje o Mormonovi knjigi in Josephu Smithu ter spoznali, da so sami dejansko Božji otroci,« pojasni Sean. »Nočeva, da bi o tem zgolj prepevali v Osnovni – želiva, da dejansko spoznajo, da je to res.«

Kar se tiče Vennele, življenje po evangeliju v Indiji ni vedno lahko, vendar ve, da bo moč tamkajšnjih mladih odraslih članov navdihovala druge in pripomogla k napredku obnove. »Tu so vsi mladi odrasli zelo zvesti. Iščejo priložnosti za pričevanje,« pravi. »Smo kakor pionirji v Indiji. Prihajamo iz različnih krajev, nekateri od nas pa celo zapustijo svojo družino. Tukajšnje življenje utegne biti polno izzivov, vendar se kljub temu odločamo, da bomo živeli po evangeliju. Sveti spisi mi vlivajo obilo upanja, moči in poguma.«

Ne glede na to, kje smo, lahko kot mladi odrasli z vero in predanostjo evangeliju še naprej močno vplivamo na obnovo, ki je v teku.

Prihodnost Cerkve: Odvisna je od nas

Mi smo prihodnost Cerkve. Smo v poslednji bitki. Nebeški Oče računa, da mu bomo pomagali opraviti njegovo delo – njegovo večno delo, ki spreminja življenja. Ve, da smo dovolj močni, da bomo vztrajali in se bojevali proti vsemu, kar ima nasprotnik za bregom. Satan pa obupuje. Ve, da bije izgubljeni boj, saj bo Gospodovo delo prevladalo.

»Vemo, da Gospod pospešuje delo in tega ne more ustaviti nihče,« pravi Janka. »Vemo, da se bo to zgodilo ne glede na vse. Vendar se moramo odločiti, ali želimo biti del tega in pomagati ali pa opazovati od strani. Imamo svobodno voljo, da smo del tega, in imamo pričevanje, da se lahko odločimo prav in da se odločimo, da bomo sledili Kristusu. Biti moramo del tega.«

Na nas je torej, da se odločimo, na čigavi strani smo.

Na nas je, da pogumno zagovarjamo svoja prepričanja.

Na nas je, da iščemo osebna razodetja za svoje življenje.

Na nas je, da dopustimo, da nam bodo težki izzivi, s katerimi se soočamo, okrepili vero v Odrešenika.

Na nas je, da mu sledimo in delamo vse, kar lahko, da k njemu pripeljemo druge.

Na nas je, da po svojih najboljših močeh vztrajamo do konca.

Resnično smo v poslednjih dneh. In vodenje Cerkve v tem, po besedah predsednika Nelsona, »najbolj zanimivem razdobju v zgodovini sveta«² zveni kot resnično zastrašujoča odgovornost. A pomislite – nebeški Oče nam je dovolj zaupal in nas prihranil, da smo na zemljo prišli v tem določenem trenutku, v tem času, ko se soočamo z neštetimi skušnjavami in odvračanji pozornosti ter preštevilnimi nasprotujočimi se mnenji.

Ko nas je nebeški Oče poslal sem v tem najodločilnejšem razdobju, nas ni obsodil na neuspeh. Pozna naš potencial, našo moč, naš pogum in nenazadnje ve, da lahko prispevamo k obnovi Cerkve ne glede na starost ali zakonski stan. Ne glede na to, kako brezizhodne so naše preizkušnje ali kako brezizhodno se nam nemara zdi vodenje in razglašanje evangelija na zemlji, kdo sploh se lahko bojuje zoper nas, če je Gospod na naši strani? Pomagal nam bo doseči nemogoče.