Če lahko spremeni vodo v vino …

Adam C. Olson

cerkvene revije

Iz tega pogosto prezrtega čudeža sem se naučil troje.

Janez je edini evangelijski pisec, ki pove, kako je Odrešenik spremenil vodo v vino (gl. Janez 2:1–11). Bil je celo tako trdno prepričan, da nam je o tej izkušnji povedal, da je to Odrešenikov »začetek čudežev« (Janez 2:11).

Kulturno gledano bi posledice pomanjkanja vina lahko škodile družbenemu položaju vpletenih.¹ In čeprav ne verjamem, da mora biti čudež dramatičen, da bi spremenil življenje, sem se spraševal, zakaj je Janez menil, da je bil ta čudež tako pomemben med tako številnimi, ki so bili dramatični in so tudi spreminjali življenja.

Zakaj čudeži?

Zakaj so bili čudeži med Odrešenikovim delovanjem tako pomembni? Zagotovo je bilo deloma zaradi njegovega sočutja do ljudi v stiski (gl. Marko 1:41). Poleg tega so bili čudeži pomemben dokaz njegove božanske moči in polnomočja (gl. Marko 2:5, 10–11). Čudežni dogodki bi zagotovo lahko okrepili vero in pritegnili pozornost na Gospodovo sporočilo (gl. Janez 2:11, 6:2).

Potem je nekdo poudaril, da Odrešenikovi čudeži niso pritegnili ljudi zgolj, da bi slišali sporočilo; sporočilo so pomagali učiti.² Ko sem se vprašal, kaj se o Jezusu Kristusu in njegovem božanskem poslanstvu naučim iz tega, da je spremenil vodo v vino, sem začel videti nove stvari.

Sledijo tri lekcije, ki sem se jih iz čudeža v Kani naučil o Odrešeniku in njegovi moči, da odreši.

1. »Moja ura še ni prišla«

Ko je Marija prosila Jezusa za pomoč, je odgovoril: »Moja ura še ni prišla.« (Janez 2:4) Iz Janezovega zapisa brez več podrobnosti ni jasno, kaj točno je Marija pričakovala oziroma kaj je Jezus mislil s svojim odgovorom, da njegova ura še ni prišla.

Ta besedna zveza se mi zdi pomembna. Možno je, da je Jezus mislil na kak dogodek v bližnji prihodnosti, denimo na začetek njegovega javnega delovanja. Hkrati pa besedna zveza, ki odmeva skozi Janezov zapis, pogosto kaže na zadnji čudež njegovega odkupnega žrtvovanja (gl. Janez 4:21–23; 5:25–29, 7:30, 8:20). Nazadnje, besedna zveza se spet ponovi na koncu njegovega zemeljskega delovanja, ko je Jezus »vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu« (Janez 13:1, poudarek dodan; gl. tudi Janez 12:23, 27, 16:32). In preden se je odpravil v Getsemani, je molil: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe.« (Janez 17:1, poudarek dodan)

To, da vem, da je Janez to besedno zvezo ponavljal v svojem zapisu, mi je pomagalo videti konec od začetka. Prvič, Jezus je spremenil vodo v vino, da bi potešil telesno žejo. Potem je na koncu z zakramentnim vinom ponazoril svojo odkupno kri, ki je omogočila večno življenje in povzročila, da tisti, ki vanj verjamejo, ne bodo nikoli več žejni (gl. Janez 4:13–16, 6:35–58, 3 Nefi 20:8).

2. »Kar koli vam reče, storite«

Potem ko je Marija prosila Jezusa za pomoč, je služabnikom rekla: »Kar koli vam reče, storite.« (Janez 2:5) V tej izjavi in v neverjetnih podobnostih med tem poročilom in poročilom o Jožefu iz Egipta obstaja lekcija.

»Ko je tudi vsa egiptovska dežela trpela lakoto, je ljudstvo vpilo k faraonu za kruh. Faraon pa je rekel vsem Egipčanom: ‘Pojdite k Jožefu; kar vam poreče, to storite!’« (1 Mojzes 41:55, poudarek dodan)

Marija morda ni nameravala povezati tega in verjetno tudi Janez ne. A ko sem opazil podobnosti, sta se mi utrnili dve zamisli.

Prvič, videl sem še en način, kako so Jožef in drugi ljudje iz Stare zaveze naznanili Jezusa Kristusa in njegovo poslanstvo. Še pomembneje pa je, da sta me zgodbi iz Egipta in Kane spomnili na to, da nas Jezus Kristus preko svoje odkupne daritve – kar je kasneje predstavil s kruhom in vinom – ne odreši samo greha in smrti, temveč nas lahko odreši tudi telesnih, družbenih in drugih izzivov. Ko je ljudem zmanjkalo kruha, jim je faraon rekel, naj storijo, kar poreče Jožef. Storili so in dobili kruh ter bili odrešeni telesnega trpljenja. Ko je služabnikom zmanjkalo vina, jim je Marija rekla, naj storijo, kar poreče Jezus. Storili so in dobili vino, tisti pa, ki so bili vpleteni, so bili oproščeni zanemarjanja svojih dolžnosti.

Jezus z moškim in otrokom — Jezus lahko dela čudeže v našem življenju, če smo pripravljeni narediti, kar reče.

Jezus lahko isto naredi za nas in dela čudeže v našem življenju, če smo pripravljeni narediti, kar reče (gl. Hebrejcem 10:35–36). Biti odrešen je največji od vseh njegovih čudežev in od nas se zahteva poslušnost (gl. Nauk in zaveze 14:7, Členi vere 1:3).

3. »In napolnili so jih do vrha«

Odrešenik je naročil služabnikom, naj šest vrčev napolnijo z vodo. »In napolnili so jih do vrha.« (Janez 2:6–7)

Čeprav strokovnjaki navajajo drugačne vrednosti, najbrž lahko rečemo, da je vsaka posoda držala več litrov. Ali je težje spremeniti eno galono ali sto galon vode v vino, tega ne vem. To, kar je spremenilo moje življenje, je ugotovitev, da ima Jezus moč, da eno stvar spremeni v nekaj povsem drugega. Ni naredil samo vode z okusom vina; vzel je vodo z njeno preprosto molekularno sestavo in jo spremenil v vino, zapleteno mešanico na stotine kemičnih spojin.

Če to lahko stori, potem moje izzive lahko premeni v blagoslove – ne le, da za nevihto posije sonce, temveč da dejansko spreminja sestavine preizkušnje v nekaj, kar me blagoslovi (gl. Rimljanom 8:28, 2 Nefi 2:2).

In če to lahko naredi z enim izzivom, to lahko naredi z vsemi. Ko se torej življenje zdi polno preizkušenj, pomnite, da lahko spremeni vodo v vino. Pepel lahko zamenja za lepoto (gl. Izaija 61:3). Zlo lahko spremeni v dobro (gl. 1 Mojzes 50:20). Moje napake lahko spremeni v rast in vzame moje grehe in jih spremeni iz obsodbe v napredek.³

In zame je to spoznanje od vsega najpomembnejše. Ta čudež, ki sem ga nekoč spregledal, me je naučil, da nas s svojo močjo, če imamo vero, da naredimo, kar nas prosi, lahko spremeni iz tega, kar smo bili, v to, kar lahko postanemo – podobni njemu.