»Pripravite duhovno zemljo«, Liahona, jan. 2023.
Pridi in hodi za menoj
Pripravite duhovno zemljo
Prilika o sejalcu nam lahko pomaga pri pripravah na letošnje preučevanje Nove zaveze po priročniku Pridi in hodi za menoj.
Ena mojih najljubših prilik v Novi zavezi je prilika o sejalcu, ki jo najdemo v Mateju 13:3–23 (gl. tudi Marko 4:3–20, Luka 8:5–15). V tej priliki so načini, kako ljudje prejmejo besedo (seme), primerljivi z različnimi tipi zemlje. Izvemo, da ima vsaka zemlja pomembne značilnosti, najsi dobre ali slabe.
To priliko pogosto prebiramo in mislimo, da opisuje pripravljenost ljudi, da sprejmejo evangelij in po njem živijo. Čeprav je to res, mislim, da prilika lahko opisujejo tudi naš osebni napredek, ko rastemo v veri in evangelijskem znanju. Drugače rečeno, nismo za vedno ujeti v določeno vrsto oziroma stopnjo verovanja. Z vero in prizadevanjem lahko izboljšamo svojo duhovno zemljo, zato da bo bolje obrodila.
To misel bi rad pretehtal z vami, saj mi je to pomagalo, da sem to priliko dojel bolj poglobljeno. Verjamem, da nam, ko se pripravljamo na naše preučevanje Nove zaveze po priročniku Pridi in hodi za menoj za prihajajoče leto, obnova prilike o sejalcu pomaga, da se bomo v srcu pripravili na prejetje evangelijske resnice.
Prejmimo evangelijsko seme
V priliki izvemo, da se je takrat, ko je sejalec sejal, zgodilo naslednje:
-
Nekaj semena je padlo ob poti in ptice so ga pozobale.
-
Nekaj ga je padlo na kamnita tla. Pognalo je, a ga je sonce požgalo.
-
Nekaj ga je padlo med trnje in trnje ga je zadušilo.
-
Nekaj ga je padlo na dobro zemljo in obrodilo sad.
Gospod pojasni:
»K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti.
Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme,
nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša.
Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna.
V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.« (Matej 13:19–23, poudarek dodan)
Poglejmo vsako vrsto zemlje in ugotovimo, kako jo lahko izboljšamo.
Ilustriral: David Green
Zemlja ob poti
Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je rekel: »Seme, ki je padlo ob pot (Marko 4:4), ni padlo na zemljo, kjer bi lahko raslo. Je kakor nauki, ki padejo v srce trdosrčnega ali nepripravljenega.«1
Poleg tega včasih tistega, kar slišimo ali preberemo v svetih spisih, ne razumemo, zato ker v srcu nismo pripravljeni. Kaj naj v takem primeru storimo?
Za pojasnilo lahko prosimo tiste, ki razumejo. Prosimo lahko misijonarje, učitelja v Nedeljski šoli, duhovniškega voditelja ali voditelja v organizaciji, učitelja seminarja ali inštituta, tiste, ki nam skrbno služijo, ali naše zveste starše in družinske člane. Preučujemo lahko generalnokonferenčne govore. Aplikacija Evangelijska knjižnica nudi številne vire, ki nam lahko pomagajo pri iskanju boljšega razumevanja.
Prav tako bi morali moliti in prositi Boga za več luči. Če je naše srce iskreno, naši nameni pristni in če verujemo v Kristusa, bomo prejeli spoznanje o evangelijskih resnicah (gl. Moroni 10:4–5). Gospod je rekel:
»Prosíte in vam bo dano; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.
Kajti vsak, ki prosi, prejme; in ta, ki išče, najde; in temu, ki trka, se bo odprlo.« (3 Nefi 14:7–8)
Zemlja na kamnitih tleh
Nekateri ljudje slišijo za obnovljeni evangelij preko misijonarjev, občutijo Kristusovo ljubezen in se udeležijo cerkvenih sestankov ter so jim všeč. Vendar se sčasoma življenjske težave nadaljujejo. Ugotovijo, da se življenje ni preobrazilo v potok neskončnih blagoslovov. Vera jim oslabi in odidejo proč.
Nekateri »kamnita tla« vidijo tudi, ko se udeležijo sestanka ali konference in se čutijo navdihnjene, da od tistega trenutka dalje vse delajo prav. Potem pa se v ponedeljek vrnejo k svojim običajnim odgovornostim. Izzivi na delu ostajajo težki. Skušnjave se zdijo izjemno privlačne. In tako njihova želja po duhovnem napredku oslabi ali izgine.
Na trd način spoznajo, da se brez globokih duhovnih korenin, ki bi nas držale v vetru, nas hranile, ko smo lačni, ali nas osvežile, ko je sonce vroče, lahko duhovno pogubijo.
Kako lahko izboljšamo zemljo, polno kamnov? Odstranimo kamne in poglobimo svoje duhovne korenine.
Odstranjevanje kamnov je morda zahtevno. Morda je treba ustvariti okolje, kjer se spodbuja vero. Morda bo treba okrepiti nova prijateljstva in se vzdrževati od pojava zla (gl. 1 Tesaloničanom 5:22).
Da bi imeli moč za odstranitev kamnov, potrebujemo Odrešenikovo pomoč. Do tega pride, ko sprejmemo zaveze, ki jih Gospod ponuja. To se začne, ko sprejmemo povabilo, naj se krstimo. To pomeni, da se nas potrdi in da prejmemo dar Svetega Duha. To pomeni, da sprejmemo vse zaveze, ki nam še manjkajo, denimo da prejmemo duhovništvo ali da gremo v tempelj. To pomeni, da hodimo v cerkev in vsak teden obnavljamo zaveze, ko vzamemo zakrament.
Ko pridejo preizkušnje in skušnjave, se lahko oklenemo zavez, ki smo jih sklenili z Gospodom. »K Odrešeniku in z njim smo varno zavezani, če se zvesto spominjamo in se po svojih najboljših močeh trudimo živeti v skladu z dolžnostmi, ki smo jih sprejeli,« je rekel starešina David A. Bednar iz zbora dvanajstih apostolov. »In ta povezava z njim je vir moči v vsakem obdobju našega življenja.«2
Zemlja med trnjem
Takšna zemlja omogoča rast rastlinam, tudi trnju. Trnje so »skrbi, bogastva in naslad[e] življenja«, ki lahko povzročijo, da ne obrodimo »sadov« (Luka 8:14).
Kaj se zgodi, ko sprejmemo zaveze, a nič več ne hodimo po poti zavez? Ali vzamemo zakrament, a ne prosimo za odpuščanje, ker o svojih napakah sploh ne razmišljamo več. Ali pa morda prosimo za odpuščanje, a sami drugim nočemo odpustiti. Sprejmemo tempeljske zaveze, a ne služimo ljudem v stiski. Opustimo priložnosti oznanjanja evangelija, ker nas je strah, da bi se zdelo neprimerno ali neprijetno ali ker ne vemo več, kaj naj rečemo.
Rešitev je, da živimo po zavezi, ki smo jo sklenili, ko smo se krstili, da žalujemo s tistimi, ki žalujejo, da tolažimo tiste, ki potrebujejo tolažbo, in pričujemo o Bogu vselej in v vsem in povsod, kjer bi utegnili biti, prav do smrti (Mozija 18:9).
Plevel odstranimo, ko se kesamo vsak dan, poskrbimo za majhne ali večje spremembe in se vrnemo na tesno in ozko pot zaveze.
Ne dovolimo, da bi nas življenjski plevel zadušil. To storimo tako, da svoje domove oblikujemo v svetišča vere. Iščemo vse, kar privabi vpliv Duha. Zavračamo vse, kar ta vpliv odvrača. In služimo v Božjem kraljestvu – v svojih poklicih, v templju, pri misijonarskem delu, v svojih družinah.
Dobra zemlja
Veliko jih je, ki slišijo besedo, jo razumejo in pustijo, da raste v njihovih srcih. Njim Gospod pravi: »[Jaz sem] vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane.« (Janez 15:16) Odgovor za takšne ljudi je, naj gredo naprej v veri in vztrajajo v dobrih delih.
Predsednik Oaks je vprašal: »Kaj delamo z Odrešenikovimi nauki, ko živimo življenje?«3 Da bi se letos, ko se pripravljamo na preučevanje Nove zaveze, zbližali z Odrešenikom in izboljšali svojo duhovno zemljo, da bi lahko prejeli besedo. Potem lahko obrodimo sadove, za katere nas prosi, da jih prinesemo s tem, ko sprejmemo in obnovimo zaveze, ki nas vežejo z Gospodom, ko služimo Bogu in ljubimo svoje bližnje, in ko napredujemo po poti zavez, ki nas bo nekega dne pripeljala nazaj v naš nebeški dom.