Moj opomnik zvonik

David Payne, Maryland, ZDA

Če bi se odzval na notranje svarilo, bi imela več časa, da bi Giuseppeja učila o evangeliju.

Neki prosti dan sva z misijonarskim družabnikom obiskala katedralo v Parmi v Italiji. Ko sva občudovala tamkajšnje slike, sem v bližini opazil meniha, ki je bral. Dobil sem navdih, naj z njim govorim o Mormonovi knjigi, a sem se zbal.

Kako bi se katoliški menih odzval na to, da misijonar oznanja znotraj katedrale? Ponovno sem začutil navdih, a sem ga ponovno prezrl.

Čez nekaj tednov sta nama druga dva misijonarja v najinem stanovanju povedala, da sta se pogovarjala z menihom Giuseppejem, ko sta na ulici navezovala stik z ljudmi. Potem ko sta ga učila lekcijo, je vzel Mormonovo knjigo.

Ko sta se misijonarja z Giuseppejem srečala naslednji teden, je prebral že veliko knjige. Nad njo je bil zelo navdušen.

Preden sta se misijonarja z Giuseppejem srečala ponovno, so mojega družabnika premestili, zato sem se jima pridružil. Ko smo šli v katedralo učit Giuseppeja, me ni presenetilo, ko sem videl, da gre za istega meniha, glede katerega sem bil prej navdihnjen, naj ga nagovorim.

Giuseppe nam je povedal, da bere knjigo Alma, ki ga je primerjal z apostolom Pavlom. Odločili smo se, da ga bomo učili drugo lekcijo, ki se konča s povabilom h krstu. Na koncu lekcije, tik preden smo Giuseppeja utegnili povabili, naj posnema vzor Jezusa Kristusa tako, da se krsti, so se oglasili zvonovi katedrale in nas premotili.

Giuseppe je pozabil na čas in je rekel, da se mora pridružiti drugim menihom pri opoldanski molitvi. Potem se je opravičil in rekel, da v prihodnosti ne bo na voljo, ker bo šel v samostansko osamo. Sledila bo njegova posvetitev za duhovnika.

Bili smo presenečeni, kako je ta pomembni trenutek kar izpuhtel. Če bi se prej odzval na navdih, bi imeli več časa, da bi Giuseppeja poučevali in on bi imel čas, da bi končal z branjem Mormonove knjige. Kolikor vem, ga misijonarji niso nikoli več učili.

Po tisti izkušnji so me zvonovi ure na zvoniku opominjali, kako dragocen in kratek je naš čas. Preostanek misijona sem vsakokrat, ko sem zaslišal zvonove zvonika, začutil motivacijo, da sem o evangeliju govoril z vsakim, s katerim sem lahko. Danes si še vedno prizadevam upoštevati navdih Duha.