Hodimo za Kristusom
Kot Kristusovi privrženci učimo in pričujemo o Jezusu Kristusu, našem popolnem vzorniku. Zato hodímo za njim tako, da se odpovemo prepiru.
Letos je na milijone ljudi navdihnil načrt proučevanja evangelija, znan po Odrešenikovem vabilu »Pridi in hodi za menoj«. Hoditi za Kristusom ni priložnostna ali občasna praksa. Gre za stalno zavezo in način življenja, ki nas mora voditi vselej in povsod. Njegovi nauki in njegov zgled določajo pot za vsakega učenca Jezusa Kristusa. Na to pot so povabljeni vsi, saj Gospod ponuja vabilo vsem, naj pridejo k njemu, »črncu in belcu, zasužnjenemu in svobodnemu, moškemu in ženski /…/ in Bogu so vsi enaki«.
I.
Prvi korak, ko hodimo za Kristusom, je, da spolnjujemo to, kar je opredelil kot »največj[o] zapoved v postavi«:
»Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.
To je največja in prva zapoved.
Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«
Božje zapovedi so nam v življenju vodilo in opora. Naše izkušnje v tem življenju so podobne izkušnji dečka in njegovega očeta, ki sta na vetroven dan spuščala zmaja. Ko se je zmaj dvigal vse višje, je veter vlekel vrvico v dečkovi ročici. Ker deček ni imel izkušenj s silo zemeljskih vetrov, je predlagal, naj prerežeta vrvico, da bi se zmaj lahko dvignil višje. Modri oče mu je to odsvetoval in pojasnil, da vrvica drži zmaja na mestu pred zemeljskimi vetrovi. Če vrvico izpustimo, se zmaj ne bo dvignil višje. Vetrovi ga bodo odnesli in neizogibno bo padel na tla.
Ta ključna vrvica predstavlja zaveze, ki nas povezujejo z Bogom, našim nebeškim Očetom, in njegovim Sinom, Jezusom Kristusom. Ko z izpolnjevanjem njunih zapovedi in upoštevanjem njunega odkupitvenega načrta te zaveze spoštujemo, nam njuni obljubljeni blagoslovi omogočajo, da se dvignemo v nebeške višave.
Mormonova knjiga pogosto razglaša, da je Kristus »luč sveta«. Ko se je vstali Gospod prikazal Nefijcem, jim je pojasnil ta nauk, ko jim je rekel: »Dal sem vam zgled.« »Jaz sem luč, ki jo povzdigate – kakor ste mene videli delati.« On je naš zgled. Ko proučujemo svete spise in upoštevamo preroške nauke, kot nas je k temu pozval predsednik Russell M. Nelson, se naučimo to, kar je Gospod rekel in storil. Med zakramentno uredbo se vsak sabatni dan zavežemo, da se ga bomo vselej spominjali in izpolnjevali njegove zapovedi.
II.
V Mormonovi knjigi nam je Gospod podal temelje o tem, kar je imenoval »Kristusov nauk«. To so vera v Gospoda Jezusa Kristusa, kesanje, krst, prejem daru Svetega Duha, vztrajanje do konca in to, da postanemo kot majhen otrok, kar pomeni, da zaupamo Gospodu in se podvržemo vsemu, kar od nas zahteva.
Gospodove zapovedi so dveh vrst: trajne, denimo Kristusov nauk, in začasne. Začasne zapovedi so tiste, ki so neobhodne za potrebe Gospodove Cerkve ali vernikov v začasnih okoliščinah, vendar jih je treba opustiti, ko potreba mine. Primer začasnih zapovedi so Gospodova navodila prvotnemu vodstvu Cerkve, naj svete iz New Yorka preseli v Ohio, v Misuri, v Illinois in nazadnje, naj vodi eksodus pionirjev do medgorskega zahoda. Čeprav so bile te zapovedi le začasne, so bile v času veljavnosti dane zato, da bi jih spolnjevali.
Za nekatere trajne zapovedi je trajalo precej časa, da so se začele na splošno upoštevati. Na primer, predsednik Lorenzo Snow je v svoji znameniti pridigi o zakonu desetine poudaril zapoved, ki je bila dana že prej, vendar je člani Cerkve še niso vsesplošno upoštevali. V takratnih okoliščinah, s katerimi so se soočali Cerkev in njeni člani, jo je bilo treba vnovič poudariti. Zaradi trenutnih okoliščin, s katerimi se soočajo sveti iz poslednjih dni ali Cerkev, se je nedavno pojavila potreba po vnovičnih poudarkih. Med te spadata razglas o družini, ki ga je generacijo poprej izdal predsednik Gordon B. Hinckley, in nedavni poziv predsednika Russella M. Nelsona, naj bo Cerkev znana po svojem razodetem imenu Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
III.
Zdi se, da je treba v današnjih okoliščinah vnovič poudariti še en Odrešenikov nauk.
To je čas številnih ostrih, bolečih besed v javnih komunikacijah in včasih celo v naših družinah. Izraziti razkoraki glede vprašanj javne politike se pogosto sprevržejo v sovražna dejanja – celo sovraštvo – v javnih in osebnih odnosih. To sovražno vzdušje včasih celo ohromi zmogljivosti za pripravo zakonodaje o pomembnih zadevah, pri katerih večina državljanov vidi nujno potrebo po ukrepanju v javnem interesu.
Kaj naj Kristusovi privrženci učijo in počnejo v tem času strupene komunikacije? Kakšni so bili njegovi nauki in zgledi?
To, da je bilo med prvimi načeli, ki jih je Jezus učil, ko se je prikazal Nefijcem, izogibanje prepirom, ima poseben pomen. Čeprav je to učil v kontekstu sporov glede verskega nauka, razlogi, ki jih je navedel, jasno veljajo za komunikacijo in odnose v politiki, javnemu redu in družinskih odnosih. Jezus je učil:
»Ta, ki ima duha prepira, ni od mene, temveč je od hudiča, ki je oče prepira in podžiga srca ljudi, da se med seboj prepirajo v jezi.
Glejte, to ni moj nauk, da bi srca ljudi podžigal k medsebojni jezi; temveč je moj nauk, da bi morale biti takšne stvari odpravljene.«
Jezus je med preostankom služenja med Nefijci učil še druge zapovedi, ki so tesno povezane z njegovo prepovedjo prepira. Iz Svetega pisma vemo, da je vsako od njih že prej učil v svojem čudovitem govoru na gori, načeloma v popolnoma enakem jeziku, kot ga je pozneje uporabil pri Nefijcih. Navedel bom znane svetopisemske besede:
»Ljubite svoje sovražnike, blagoslovite tiste, ki vas preklinjajo, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas kruto zlorabljajo in preganjajo«.
To je ena najbolj znanih Kristusovih zapovedi – najbolj revolucionarna in najtežje uresničljiva. A vendar je to nadvse temeljni del njegovega povabila vsem, naj hodijo za njim. Kot je učil predsednik David O. McKay: »Ljubezni do Boga ne moremo izkazovati bolje kot tako, da izkazujemo nesebično ljubezen do soljudi.«
Tu je še en temeljni nauk Kristusa, ki je naš vzornik: »Blagor vsem miroljubnim, kajti imenovali se bodo Božji otroci.«
Miroljubni! Kako zelo bi se spremenili medsebojni odnosi, če bi se Kristusovi privrženci v vseh svojih komunikacijah odrekli ostrim in bolečim besedam.
Na lanski generalni konferenci nam je predsednik Russell M. Nelson predstavil naslednje izzive:
»Pravega privrženca Jezusa Kristusa najlažje prepoznamo, ko vidimo, kako sočutno ravna z drugimi ljudmi. /…/
Pravi učenci Jezusa Kristusa so mirovniki.
/…/ Eden najboljših načinov, kako lahko počastimo Odrešenika, je, da postanemo mirovnik.«
Učenje je zaključil tako: »Prepir je odločitev. Da delamo za mir, je odločitev. Imate svobodno voljo, da izberete prepir ali spravo. Rotim vas, da se odločite, da boste mirovniki zdaj in vedno.«
Morebitni nasprotniki bi morali svoje razprave začeti z iskanjem skupnih točk, o katerih vsi soglašajo.
Če želimo hoditi za našim popolnim vzornikom in njegovim prerokom, moramo živeti to, kar je splošno znano kot zlato pravilo: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.« Vse moramo ljubiti in vsem delati dobro. Izogibati se moramo prepirom in biti miroljubni v vseh naših komunikacijah. To ne pomeni, da moramo popustiti pri svojih načelih in prioritetah, temveč da moramo prenehati ostro napadati druge zaradi njihovih načel in prioritet. Prav to je med svojim delovanjem počel naš popolni Vzornik. Takšen zgled nam je dal, ko nas je povabil, naj hodimo za njim.
Na tej konferenci pred štirimi leti nam je predsednik Nelson dal preroški izziv za današnji čas:
»Ali ste pripravljeni dopustiti, da v vašem življenju zmaga Bog? Ali ste pripravljeni dopustiti, da bo imel v vašem življenju najmočnejši vpliv Bog? Ali boste dopustili njegovim besedam, njegovim zapovedim in njegovim zavezam, da bodo vplivale na to, kaj delate vsak dan? Ali boste dopustili, da bo imel njegov glas prednost pred vsemi drugimi?«
Kot Kristusovi privrženci učimo in pričujemo o Jezusu Kristusu, našem popolnem Vzorniku. Zato hodímo za njim tako, da se odpovemo prepiru. Ko si v javnem delovanju prizadevamo za svoje prednostne programe, se potrudimo, da bomo z izražanjem in metodami mirovnikov izpolnili pogoj za njegove blagoslove. V naših družinah in drugih medosebnih odnosih se izogibajmo temu, kar je ostro in sovražno. Prizadevajmo si biti sveti kot naš Odrešenik, v čigar svetem imenu pričujem, in prosim za njegov blagoslov, naj nam pomaga biti sveti. V imenu Jezusa Kristusa, amen.