»Glejte, jaz sem luč, ki jo povzdigate«
Gospodovo luč povzdigujemo, ko se trdno oklenemo svojih zavez in ko podpiramo našega živega preroka.
Številnim pričevanjem na tej konferenci dodajam svoje apostolsko pričevanje, da je Jezus Kristus Božji Sin, naš Gospod in Odrešenik, Odkupitelj vseh otrok našega Očeta. Jezus Kristus nam je s svojo odkupno daritvijo omogočil, če smo vredni, da se vrnemo v navzočnost našega Očeta v nebesih in da smo z našimi družinami za večno.
Odrešenik na našem potovanju skozi življenje ni odsoten. V zadnjih dveh dneh smo ga slišali govoriti preko njegovih izvoljenih voditeljev, da bi se zbližali z njim. Vedno znova nas s svojo čisto ljubeznijo in milostjo podpira, ko se soočamo z življenjskimi dramami. Nefi opiše: »Moj Bog je bil moja opora; vodil me je skozi moje stiske. /…/ Navdal me je s svojo ljubeznijo.«
Ta ljubezen je očitna, ko drug drugemu izkažemo podporo pri Božjem delu.
Na generalni konferenci izkažemo podporo našemu živemu preroku in Prvemu predsedstvu, zboru dvanajstih apostolov, generalnim voditeljem in uradnikom Cerkve. Izkazati podporo pomeni podpreti druge, nameniti jim pozornost, zvesto jim zaupati, ravnati po njihovih besedah. Govorijo po Gospodovem navdihu; razumejo aktualna vprašanja, moralni padec družbe in nasprotnikova vse večja prizadevanja, da bi spodnesel Očetov načrt. Ko dvignemo roko, se zavežemo, da jih bomo podprli, ne le tisti trenutek, temveč v svojem vsakdanjem življenju.
Izkazati podporo vključuje podporo kolskim predsednikom in škofom, voditeljem zborov in organizacij, učiteljem in celo voditeljem taborov v oddelkih in kolih. Doma podpremo ženo, moža, otroke, starše, širšo družino in sosede. Ko podpremo drug drugega, pravimo: »Tukaj sem zate, ne le da podprem tvoje roke, ko bodo ‘povešene’, temveč da bom tvoja tolažba in moč.«
Koncept podpore je ukoreninjen v svetih spisih. Pri Mormonovih vodah so se novo krščeni člani Cerkve zavezali, da bodo »[nosili] drug drugega bremena, da bodo lahka; /…/ [tolažili] tiste, ki potrebujejo tolažbo, in [pričevali] o Bogu vselej, v vsem in povsod«..
Jezus je Nefijcem rekel: »[P]ovzdigajte svojo luč, da bo svetila svetu. Glejte, jaz sem luč, ki jo povzdigate.« Gospodovo luč povzdigamo, ko se trdno oklenemo svojih zavez in ko podpiramo našega živega preroka, ko govori Božje besede.
Ko je predsednik Russell M. Nelson služil v zboru dvanajstih apostolov, je rekel: »Naša podpora prerokom je osebna zavezanost, da bomo po najboljših močeh podprli njihove preroške prednostne naloge.«
Podpreti preroka je sveto delo. Ne sedimo tiho ob strani, temveč ga dejavno zagovarjamo, upoštevamo njegov nasvet, učimo njegove besede in zanj molimo.
Kralj Benjamin iz Mormonove knjige je ljudem rekel: »[S]em kakor vi, podvržen vsakovrstnim slabostim telesa in duha; vendarle me je to ljudstvo izvolilo /…/ in po Gospodovi roki /…/ in njegova neprimerljiva moč me je ohranjala in obvarovala, da sem vam služil z vso odločnostjo, umom in močjo, ki mi jih je dal Gospod.«
Podobno je Gospod ohranjal in obvaroval predsednika Nelsona pri njegovih stotih letih. Predsednik Harold B. Lee, takratni član Prvega predsedstva, je navedel primer Mojzesa, ki je stal na vrhu hriba pri Refidimu. »Roke [predsednika Cerkve] se lahko utrudijo,« je rekel. »Občasno se lahko povesijo zaradi njegovih težkih odgovornosti; a ko njegove roke podpremo in ko vodimo po njegovih navodilih, ob njegovi strani, vrata pekla ne bodo zmagala zoper vas in zoper Izrael.« Vaša in naša varnost je odvisna o tega, ali sledimo ali ne sledimo tistim, ki jih je Gospod postavil, da predsedujejo njegovi Cerkvi. Ve, za koga želi, da predseduje tej Cerkvi, in ne bo se zmotil.«
Predsednik Nelson črpa moč iz let služenja Gospodu. Njegova zrelost, široka razvejanost izkušenj, modrost in stalno prejemanje razodetij so zlasti primerne za naš dan. Rekel je: »Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja svet na dan, ko bo dežela ‘polna Gospodovega spoznanja’.« (Izaija 11:9) /…/ To delo je dobilo moč z Božjim sporočilom pred dvesto leti. Vsebovalo je le sedem besed: ‘To je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!’ (Gl. Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:17.)«
Predsednik Nelson je rekel tudi: »Še nikdar v zgodovini sveta znanje o Odrešeniku ni bilo bolj osebnostno pomembno in koristno za vsako človeško dušo. Predstavljajte si, kako hitro bi bili razrešeni spori po svetu – in tisti v naših zasebnih življenjih – če bi se vsi odločili slediti Jezusu Kristusu in prisluhniti njegovim naukom.«
Bratje in sestre, bolj moramo povzdigati in manj godrnjati, bolj izkazati podporo Gospodovi besedi, njegovim potem in njegovemu preroku, ki je rekel: »Eden današnjih največjih izzivov je prepoznavanje med Božjo resnico in Satanovimi prevarami. Zato nas je Gospod posvaril, naj vselej molimo, da bomo premagali Satana in ušli roki Satanovih služabnikov, ki podpirajo [nasprotnikovo] delo [gl. Nauk in zaveze 10:5; poudarek dodan].«
S sestro Rasband sva lanskega aprila imela čast, da sva se pridružila našemu ljubemu preroku in sestri Nelson pri ponovni posvetitvi mantijskega templja v Utahu.
Predsednik Nelson je vse presenetil, ko je vstopil v sobo. Le nekaj med nami nas je vedelo, da prihaja. V njegovi navzočnosti sem nemudoma začutil luč in preroški plašč, ki ga nosi. Izraz radosti na obrazih ljudi, ki so osebno videli preroka, mi bo za vedno ostal v spominu.
Predsednik Nelson je v molitvi ob ponovni posvetitvi Gospoda prosil, da bi njegova sveta hiša v bistvu sprejela vse, ki so v tempelj vstopili, »da bi prejeli svete blagoslove ter ostali vredni in zvesti svojim zavezam, /…/ da bi bila to hiša miru, hiša tolažbe in hiša osebnega razodetja za vse, ki skozi ta vrata vstopijo vredno«.
Gospod mora vse nas dvigniti z mirom, tolažbo in predvsem z osebnim razodetjem, zato da se soočimo s strahom, temo in spori, ki obdajajo svet.
Pred bogoslužjem smo s predsednikom in sestro Nelson stali zunaj na soncu, da smo opazovali lepo okolico. Vezi prednikov predsednika Nelsona segajo v tem področju daleč nazaj. V dolinah okrog templja se je naselilo osem njegovih praprastaršev, kakor se je tudi nekaj mojih. Moj praded Andrew Anderson je služil v gradbeni ekipi prvih pionirjev, ki so enajst let delali, da bi dokončali mantijski tempelj, tretjega v Skalnatem gorovju.
Ko smo stali ob predsedniku Nelsonu, smo imeli priložnost, da smo izkazali podporo in podprli Božjega preroka ob proslavi ponovne posvetitve Gospodove svete hiše. Tega dneva ne bom nikoli pozabil.
»Templje gradimo, da bi počastili Gospoda,« je tisti sveti dan dejal predsednik Nelson. »Zgrajeni so za čaščenje in ne za razkazovanje. Med temi svetimi zidovi sklenemo svete zaveze večnega pomena.« Zbiramo Izrael.
Predsednik Nelson in preroki pred njim so svete templje zibali v svojih rokah. Danes imamo po svetu 350 svetih Gospodovih hiš, ki delujejo, so naznanjene ali v gradnji. Predsednik Nelson je kot prerok od leta 2018 naznanil 168 templjev.
»V našem času,« je dejal, »je treba preplesti celotno, dovršeno in popolno zlitje vseh razdobij, ključev in moči (gl. Nauk in zaveze 128:18). Za te svete namene so zdaj po vsej zemlji sveti templji. Ponovno poudarjam, da vam gradnja teh templjev nemara ne bo spremenila življenja, toda služenje v templju vam ga zagotovo bo.«
»Odrešenik in njegov nauk sta samo srce templja,« pravi predsednik. »Vse, kar se v templju učimo z navodili in z Duhom, krepi naše razumevanje Jezusa Kristusa. Njegove ključne uredbe nas vežejo nanj s svetimi duhovniškimi uredbami. Potem ko spolnjujemo svoje zaveze, nas obdari s svojo zdravilno, krepilno močjo.«
»Vsi, ki častijo v templju,« je rekel predsednik Nelson, »bodo imeli Božjo moč in ‘bodo zanje skrbeli’ angeli [Nauk in zaveze 109:22]. Kako vam vedenje, da se vam kot ženski oziroma moškemu z obdaritvijo [ali mlademu, ki hodi v tempelj], oboroženim z Božjo močjo, ni treba samim soočati z življenjem, okrepi samozavest? Kakšen pogum vam da to, da veste, da vam bodo angeli resnično pomagali?«
Kako angeli prihajajo, da bodo povzdigovali, je opisano v svetih spisih, ko je Jezus Kristus ponižno pokleknil v vrtu Getsemani. S svojim trpljenjem je poskrbel za neskončno odkupno daritev. »Tam,« je izjavil predsednik Nelson, »se je zgodilo eno najvišjih dejanj ljubezni, kar jih je zapisala zgodovina. /…/ V Getsemaniju je Gospod ‘prenašal bolečine vseh ljudi, da bi se vsi /…/pokesali in prišli k njemu’. [Nauk in zaveze 18:11]«
»Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene,« je prosil Jezus Kristus, »toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.
Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal.«
Danes so okrog nas angeli. Predsednik Nelson je rekel: »[V templju] boste spoznali, kako razpreti tančico med nebesi in zemljo, kako prositi Božje angele, naj vam pomagajo.«
Angeli prinašajo luč. Božjo luč. Jezus je svojim apostolom rekel: »Glejte, jaz sem luč, ki jo povzdigate.« Ko podpremo našega preroka, pričujemo, da ga je poklical Odrešenik, ki je »luč sveta«.
Dragi predsednik Nelson, v imenu članov in prijateljev Gospodove Cerkve po vsem svetu: Čutimo, da smo blagoslovljeni, da podpremo vaše nauke, da podpremo vaš vzor krščanskega življenja in da podpremo vaše goreče pričevanje o našem Gospodu in Odrešeniku, Odkupitelju vseh nas.
Kot apostol pričujem, da je Jezus Kristus »luč sveta«. Da bi vsi kot njegovi učenci »povzdigali« njegovo luč! V imenu Jezusa Kristusa, amen.