Na iVakaraitaki kei Eparaama kei Sera, mai vei Dilleen Marsh

7–13 ni Feperueri

Nai Vakatekivu 12–17; Eparaama 1–2

“Me Cecere Cake Nomu Muria na Buladodonu”

Ni o wilika me baleti rau o Eparama kei Serai (rau qai vakatokai e muri o Eparaama kei Sera) kei na nodrau matavuvale, vakasamataka se vakauqeti iko vakacava na nodrau ivakaraitaki. Vola na veivakasama me baleta na veika o rawa ni cakava “me cecere cake nomu muria na buladodonu” (Eparaama 1:2).

Vola na Veika o Uqeti Kina

Ena vuku ni veiyalayalati e a cakava na Kalou vata kei koya, sa kacivi kina o Eparaama “na tama ni vakabauta” (Vunau kei na Veiyalayalati 138:41) ka “weka ni Kalou” (Jemesa 2:23). E milioni nikua era rokovi koya ni ra vu mai vua, kei ira tale eso era sa vakubeci ga ki na nona matavuvale mai na nodra saumaki ki na kosipeli i Jisu Karisito. Ia ko Eparaama e lako mai ena dua na matavuvale leqaleqa—na Tamana, ka sa biuta vakatikitiki na so-Kalou dina, sa tovolea me cabori ko Eparaama vei ira na kalou lasu. Dina ga ni tu na gagadre nei Eparaama o ya mera “vakasaqara ena yalodina nai ivalavala dodonu” (Eparaama 1:2), na itukutuku ni nona bula e vakaraitaka ni rokova nona gagadre na Kalou. Sa tu me ivakadinadina na bula nei Eparaama ni cava ga na itukutuku makawa ni nona matavuvale e dua na tamata, e rawa ni vakasinaiti ena inuinui na nodra veisiga ni mataka.

Vakasama ni Vuli iVolanikalou ni Tamata Yadua

Eparaama 1:1–19

Ena vakalougatataki au na Kalou me baleta na noqu vakabauta kei na gagadre dodonu.

Me vakataka e levu vei keda, ko Eparaama a bula ena dua na draki ni bula ca, ia a gadreva ga me ivalavala dodonu. E vakavuvulitaka o Peresitedi Dallin H. Oaks na kena bibi me dodonu tu na noda gagadre: “Me vaka na kena bibi me da biuta laivi na gagadre kecega ni ivalavala ca, na bula tawamudu e gadrevi kina eso tale na ka. Me da rawata na keda icavacava tawamudu, eda na gadreva ka cakacakataka na itovo vinaka e vinakati me da tamata tawamudu kina. Kevaka sa rui dredre sara oqo—e matata ni na sega ni rawarawa vua e dua vei keda—sa dodonu kina me da tekivu ena nodra gadreva na veitovo vinaka vaqori ka masuta na Tamada Vakalomalagi me vukea na noda gagadre [raica na Moronai 7:48]” (“Gagadre,” Liaona, Me 2011, 44–45). Ni o wilika na Eparama 1:1–19, vakasamataka na sala e matanataka kina na ivakavuvuli nei Peresitedi Oaks na tikina oqo. E rawa beka ni veivuke na taro vakaoqo:

• Na cava beka a gadreva ka vakasaqara o Eparaama? Na cava a cakava o koya me vakaraitaka na nona vakabauta?

• Na cava soti na nomu gagadre? E dua na ka o nanuma ni dodonu mo cakava me vakasavasavataki kina na nomu gagadre?

• Na bolebole cava soti a sotava o Eparaama ena vuku ni nona gagadre dodonu? A vukei koya vakacava na Turaga?

• Na itukutuku cava ena veitikina oqo e baleti ira era sega ni dau gadreva na buladodonu o ira na nodra matavuvale?

Raica talega na Maciu 7:7; “Deliverance of Abraham” (vidio), ChurchofJesusChrist.org; “Educate Your Desires, iVakasala nei Elder Andersen” (ChurchofJesusChrist.org).

Eparaama 2:10–11

O cei soti e okati ena loma ni veiyalayalati vaka-Eparaama?

Ni veiyalayalati na Turaga vata kei Eparaama, a yalataka ni veiyalayalati oqo ena tomani tiko vei ira na coke i Eparaama, se na nona “kawa”, ka vakakina “ko ira kecega era sa vakabauta na Kosipeli… [era] na okati me nomu kawa”(Eparaama 2:10–11). Sa kena ibalebale oqo ni vosa ni yalayala ni veiyalayalati vaka-Eparama ena vakayacori vei ira na lewe ni Lotu nikua, se ra sa kawa dina sara nei Eparaama se vakubeci ga ki na nona matavuvale mai na papitaiso kei na saumaki ki na kosipeli i Jisu Karisito (raica na Kalatia 3:26–29; Vunau kei na Veiyalayalati 132:30–32). Mo wili me kawa i Eparaama, sa dodonu vua e dua me talairawarawa ki na lawa kei na cakacaka vakalotu ni kosipeli.

Na iVakatekivu 12:1–3; 13:15–16; 15:1–6; 17:1–8, 15–22; Eparaama 2:8–11

Na Veiyalayalati vaka-Eparaama sa vakalougatataki au kei na noqu matavuvale.

Baleta ni okati kece ena veiyalayalati vaka-Eparaama na lewe ni Lotu, o na vinakata beka mo taura na gauna mo vakananuma vakatitobu na vuna e vakaibalebale kina ena nomu bula na veiyalayalati oqo. Vola na veika o nanuma me baleta na taro eso oqo:

Ena vakalougatataki au kei na noqu matavuvale vakacava na yalayala e kune ena Eparaama 2:8–11 ? (raica tale ga Na iVakatekivu 12:1–3; 13:15–16).

Na cava au sa vulica baleta na Veiyalayalati vaka-Eparama mai Nai Vakatekivu15:1–6; 17:1–8, 15–22?

Na cava au vakauqeti meu kitaka me vukea na vakataucokotaki ni yalayala “ni ra na vakalougatataki kina na matavuvale kece sara ni vuravura”? (Eparaama 2:11)

Sa rawa mo vakasamataka ni so na veivakalougatataki vakavuravura a yalataki vei Eparaama kei Sera, me vaka na rawati ni dua na vanua yalataki kei na itubutubu ni dua na kawa cecere, e tawamudu na kedra yaga. Oqo e oka kina e dua na ivotavota vakawa ena matanitu vakasilesitieli (raica na Vunau kei na Veiyalayalati 132:29) ka tawamudu nodrau vakamau ka tawamudu na nodrau kawa (raica na Vunau kei na Veiyalayalati 131:1–4; 132:20–24, 28–32). “Ena valetabu,” e vakavuvulitaka o Peresitedi Russell M. Nelson, “eda ciqoma kina na ulumatua ni noda veivakalougatataki, ni da kawa i Eparaama, Aisake, kei Jekope” (“Na Vakasokumuni kei Isireli sa Veiseyaki Tu,” Liaona, Nove. 2006, 80).

Raica talega na iVakadewa nei Josefa Simici, Nai Vakatekivu 15:9–12; 17:3–2 (ena ivakamacala ni iVolatabu); Bible Dictionary, “Eparaama, veiyalayalati ni”; “Vakasama me Dau Nanumi Tu: Na Veiyalayalati,” ena ivurevure oqo.

Vakasama baleta na Vuli iVolanikalou Vakamatavuvale kei na Lotu Vakamatavuvale

Na iVakatekivu 13:5–12.Na cava a cakava o Eparaama me tauyavutaka na tiko sautu ena nona matavuvale? De rawa ni ra vakaovotovotaka na nomu lewe ni matavuvale me ra dautataro me vakataki Eparaama ena nodra matanataka me ra walia na duidui ena rawa ni basika mai ena loma ni matavuvale.

Nai Vakatekivu 13:16; 15:2–6; 17:15–19.O na vukea vakacava na nomu matavuvale mera kila vakavinaka na yalayala ni Turaga ena veitikina oqo—dina ga ni rau se bera ni vakaluveni o Eparaama kei Sera, ena vaka na kuvu ni qele ni vuravura, kalokalo ni lomalagi, se na nuku ni matasawa na nodrau kawa? (raica talega Nai Vakatekivu 22:17). De rawa ni o vakaraitaka vei ira na lewe ni nomu matavuvale e dua na taga nuku, raica na kalokalo, se vakayagataka na iyaloyalo e salavata yani kei na ituvatuva oqo. E rawa vakacava ni da vakabauta na yalayala ni Kalou dina mada ga ni vaka me sega ni rawa?

Nai Vakatekivu 14:18–20.Na cava eda vulica me baleti Melikiseteki mai na iVakadewa nei Josefa Simici, Nai Vakatekivu 14:25–40? (ena ivakamacala ni iVola Tabu; raica talega na Alama 13:13–19). Me da “[tauyavutaka] vakacava na ivalavala dodonu” me vaka a vakayacora o Melikiseteki? (tikina e 36). Na cava soti tale me baleta na ilesilesi i Melikiseteki e vakauqeti keda?

Melchizedek Blesses Abram, mai vei Walter Rane.

Nai Vakatekivu 16.Ni da wilika me baleti Eka e rawa ni dua na madigi me da veivosakitaka na sala ena vukei keda kina na Turaga ni da nanuma ni da vakacalai. Mo na dusia beka ni “Isimeli” na kena ibalebale “sa kila ko Jiova.” Na gauna cava eda a vakila kina ni a rogoci keda na Turaga ka vukei keda ni da nanuma ni da a vakacalai? (raica Nai Vakatekivu 16:11).

Me ikuri ni tukutuku ni vakavulici ni gone, raica na idusidusi ni macawa oqo ena Lako Mai, Mo Muri Au—Me Baleta na Lalai.

Na sere vakaturi: “Meu Sa Bulataka Tu,” iVolanisere ni Gonelalai, 72.

Vakatorocaketaki ni Noda Veivakavulici

Meda dau tiko ka rawarawa na veitaratara. “Eso na gauna uasivi ni veivakatavulici e tekivu ena taro se kauwai e yalona e dua na lewe ni vuvale. Me ra kila na nomu matavuvale mai na nomu vosa kei na nomu ivalavala ni o vinakata mo rogoci ira. (Raica na Veivakavulici ena iVakarau ni iVakabula,16.)

Sa yalataka na Kalou ni nodrau kawa o Eparaama kei Sera ena “vaka na kalokalo kei lomalagi” (Nai Vakatekivu 22:17). Pondering God’s Promise, mai vei Courtney Matz.