Varno vodeni tja, kjer moramo biti

starešina Benjamin M. Z. Tai

od sedemdeseterih

Odrešenik nam bo na našem potovanju dosledno pomagal na neverjetne načine.

Ko sem bil star dvanajst let, smo se z družino iz subtropskega Hong Konga preselili v kraj s hladnimi, nepoznanimi zimami. Kmalu sem bil povabljen na svoj prvi zimski pohod z mladeniči v mojem oddelku.

Na dan našega pohoda sem se oblekel tako toplo, kot sem znal. Ko smo se povzpeli po serpentinasti gorski poti, sem bil navdušen, ko sem videl, kako padajoči sneg prekriva tla. Vendar sem bil za teren in vreme nezadostno oblečen in sem težko dohajal svojo skupino. Rekel sem jim, naj gredo naprej, jaz pa se bom pridružil tistim, za katere sem mislil, da nam sledijo.

Ko sem nadaljeval s svojim tempom, so se mi čevlji in oblačila premočili, roke, noge in obraz pa so mi otrpnili. Potem je začelo tako močno snežiti, da poti nisem več videl. Ko sem že nekaj časa taval, sem spoznal, da sem se izgubil, da sem sam in da nisem prepričan, ali kdo ve, da sem pogrešan.

Včasih bomo na življenjskem potovanju čutili, da smo nepripravljeni, izgubljeni ali pozabljeni. Morda bomo izgubili občutek za smer in pogled na pot pred seboj. Morda se zdi, da bolj si prizadevamo iti naprej, bolj se oddaljimo od cilja. Lahko se pojavi razočaranje in mami nas skušnjava, da bi obupali.

Še sreča, da ima Odrešenik Jezus Kristus moč, da usmerja naše korake, nas dviguje, ko se opotečemo (gl. Psalm 37:23–24), in nam daje počitek (gl. Matej 11:28), ozdravljenje (gl. Izaija 53:5, Alma 15:8, Nauk in zaveze 42:48), samozavest (gl. Nauk in zaveze 121:45) in mir (gl. Mozija 4:3, Alma 38:8, Nauk in zaveze 19:23). Odrešenik je rekel: »[P]ribližajte se mi in jaz se bom približeval vam; marljivo me iščite in me boste našli.« (Nauk in zaveze 88:63) Trenutna pot morda ne bo vedno jasna, toda Odrešeniku lahko sledimo z vero, da se bo naše potovanje končalo čudovito in zmagoslavno, saj nas bo varno vodil tja, kjer moramo biti.

Vedno se lahko ozremo k Jezusu Kristusu, saj je Jezus Kristus »pot, resnica in življenje« (Janez 14:6).

Prava pot za naše potovanje

Letos smo pri preučevanju Mormonove knjige spremljali Lehija in njegove družinske člane na njihovi poti v obljubljeno deželo. Poglejmo, kaj so prestali na poti:

posmeh, ker so verjeli v preroke in jim sledili,
menjavo poznanega udobja za neznano divjino,
potovanje brez jasne razdalje, cilja ali trajanja,
lakoto, žalost, bolezni in smrt,
zahtevne naloge, včasih ne da bi razumeli razloge zanje ali kako jih izvršiti,
neuspehe, zakasnitve, razprtije in razočaranja,
težke razmere za skrb za mlade družine.

Mimogrede smo tudi opazili, kako jim je Gospod dosledno pomagal. Priskrbel je

preroško vodstvo in osebno razodetje,
svete spise, ki vsebujejo obljubljene blagoslove in zaveze,
rodoslovne zapise in družinsko zgodovino,
nova orodja in metode za zagotavljanje njihovih potreb,
večjo vzdržljivost za vztrajanje v stiski,
modrost in navodila za izvajanje neznanih nalog,
liahono (orodje, ki jih bo usmerjalo na poti) ter
varnost in zaščito za njihove družine.

Tako kot za Lehijevo družino tudi naša potovanja ne bodo brez izzivov in žrtvovanj. Podobno nam bo Odrešenik stalno pomagal na neverjetne načine. Nefi je učil, »da je prava pot verjeti v Kristusa /…/ z vso odločnostjo, umom in močjo in z vso svojo dušo« (2 Nefi 25:29). Če se odločimo za vero v Jezusa Kristusa, ponižno sprejmemo njegovo besedo in zberemo pogum za delovanje, bomo v težavah, s katerimi se soočamo, našli radost in blagoslove. Hkrati smo lahko prepričani, da lahko uresničimo, kar želi, da storimo (gl. 1 Nefi 3:7).

Sledi nekaj od veliko načinov, kako nam Odrešenik nenehno pomaga.

Simon Dewey: Zora svetlejšega dne

Daje nam svoj nauk

Jezus Kristus pozna konec »od začetka« (Abraham 2:8). »Pokazal nam je pravo pot, zdaj spremlja nas povsod.«¹ Njegov nauk, ki ga v svetih spisih poznamo kot Kristusov nauk, je pot, ki ji moramo vsi slediti, da bomo rešeni in odrešeni.

Nenehno moramo udejanjati vero v Jezusa Kristusa, se redno kesati, se krstiti, prejeti dar Svetega Duha, skleniti zaveze in poskušati vztrajati po svojih najboljših močeh. V zameno nam je obljubljeno odpuščanje, upanje in večno življenje. (Gl. 2 Nefi 31:2–20.)

V svetu različnih poti in nasprotujočih si načinov Kristusov nauk zagotavlja jasne in uporabne smernice, ki jih lahko upoštevamo, da ostanemo na pravi poti (gl. 2 Nefi 31:21).

Odrešenik nam prinaša tolažbo

Zaradi svojega odkupnega žrtvovanja ve, kako je, če smo resnično sami in zapuščeni. Prav tako popolnoma ve, kako nas potolažiti. Rekel je: »Vaše srce naj se ne vznemirja« (Janez 14:1) in »Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam« (Janez 14:18).

Odrešenik je tistim, ki vanj verjamejo, obljubil dar Tolažnika, ki je Sveti Duh. »Tolažnik,« je rekel Jezus, »vas bo učil vsega in spomnil vsega.« (Janez 14:26)

Daje nam Božjo besedo

Gospod nam je z obnovo evangelija Jezusa Kristusa v naših dneh dal starodavne svete spise in svete spise iz poslednjih dni, ki vsebuje Božjo besedo. Nefi je učil, da »kdor bo Božji besedi prisluhnil in se je bo trdno držal, se ne bo nikoli pogubil« (1 Nefi 15:24).

To, da se vsak dan gostimo z Božjo besedo, nam prinaša zaščito in nas pripelje do tega, da v obilju izkusimo Božjo ljubezen. Njegova beseda nam razsvetljuje pot (gl. Psalm 119:105) in nam bo »povedala vse, kaj naj bi delali« (2 Nefi 32:3).

Vodi nas po svojih služabnikih – prerokih in apostolih

Jezus Kristus pokliče preroke in apostole, da nam pomagajo. Njihovi nasveti in nauki so za nas in za naše dni. Če bi se na potovanju izgubili ali ostali brez orientacije, vam bo morda pomagalo, če boste premišljevali o naslednjih treh vprašanjih:

Kako me je Gospod z besedami prerokov in apostolov pripravil na preizkušnje, ki sem jih izkusil?
Kaj preroki in apostoli želijo, naj naredim danes, da se pripravim na izzive, ki so pred nami?
Kako se že zdaj odzivam na te preroške prošnje?

Ko premišljujemo o teh vprašanjih, lahko prepoznamo pomembnost vodstva prerokov in apostolov. Bolje lahko slišimo Gospodov glas in opazimo, kako nam dosledno pomaga. Če se odločimo, lahko poslušamo preroke in apostole ter na poti, ki vodi nazaj k nebeškemu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu Kristusu, prejmemo vodstvo, blaginjo in zaščito.

Starešina Tai v pogorju Sierre Nevade v Kaliforniji okrog leta 1988. Zgodba, ki jo pove, se je zgodila leta 1984 na gori Baden Powell v kalifornijskem gorovju San Gabriel.

Fotografija z avtorjevim dovoljenjem

Vera za vztrajanje

Izgubljen, premražen in sam sem na tisti zasneženi gori pred veliko leti začel obupavati. Ne da bi vedel, kaj naj še storim, sem pokleknil na novo zapadli sneg in za pomoč molil k nebeškemu Očetu. Zaupal sem mu svojo stisko in strahove ter prosil, naj me najdejo in rešijo.

Ko sem vstal od molitve, je povsod okrog mene padal sneg in čudovita, mirna tišina je legla na drevesa. To spokojnost je zmotilo šelestenje, ki sem ga zaslišal iz bližnjega grmovja. Prišla sta starejša fanta. Prišla sta že na vrh in namesto da bi šla po poti, sta se odločila, da se bosta spustila z gore. Od vseh krajev sta zdrsnila prav tja, kjer sem bil!

Ko sta me vprašala, kaj počnem tam, sem jima povedal, da sem se izgubil. Rekla sta mi, naj se jima pridružim, in skupaj smo se varno spustili do izhodišča ob vznožju gore. Naposled smo bili spet skupaj s preostalimi v naši skupini.

Da bi na svojih poteh, ko gremo naprej z vero, predanostjo in vztrajnostjo, prepoznali, kako Odrešenik hodi z nami in nam dejavno pomaga! Jezus Kristus je pot, resnica in življenje. Naj nam vera vanj prinese mir v misli in radost na našem potovanju.