Prosim, ohrani mami pri življenju

Christi Gerlach, Utah, ZDA

Bila sem prestrašena, ko je moja mama potrebovala operacijo na odprtem srcu, toda predana učiteljica v Osnovni me je naučila moliti.

Ko sem bila stara deset let, je mama doživela hud srčni napad. Veliko tednov se je v bolnišnici borila za življenje.

V tem času me je učiteljica iz Osnovne, sestra Ellen Johnson, enkrat tedensko obiskala na domu. Ravno sem začela hoditi v Osnovno in moje razumevanje evangelija je bilo pomanjkljivo. Sestra Johnson mi je vsak teden pričevala in govorila o molitvi. Naučila me je, da bo nebeški Oče odgovoril, če bom molila.

Po nekaj tednih se je mamino zdravje poslabšalo. Imela je poškodovano srčno zaklopko, ki jo je bilo treba popraviti. Zdravnik ji je rekel, da bo brez eksperimentalne operacije srca umrla. Vendar so bile njene možnosti za okrevanje le okrog petdeset odstotne.

Operacija na odprtem srcu je bila v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja nova in tvegana. Kirurgi so načrtovali, da bodo mamo prerezali od prsnega koša do hrbtenice in ji nato odprli prsni koš, da bi prišli do srca. Veliko bolnikov operacije ni preživelo. Bila sem vznemirjena in bala sem se, da bo mama umrla.

Oče je bil večinoma v službi ali v bolnišnici pri mami. Za naju z bratom je skrbela moja starejša sestra Pam. Ponoči sem se počutila osamljeno in prestrašeno, vendar sem razmišljala o tem, kar me je sestra Johnson učila o molitvi. Pogosto sem pokleknila ob postelji in jokala ter nebeškega Očeta prosila, naj mami ohrani pri življenju.

Med eno takšnih molitev za pomoč me je preplavil velik mir in prenehala sem jokati. Čutila sem, da bo vse v redu. Čutila sem gotovost, da me bo mami videla odraščati in da mi ni treba skrbeti. Nisem slišala glasu ali imela videnja, vendar so me navdali tihi, mirni občutki. Vanje nisem podvomila. Nebeški Oče je uslišal mojo molitev in to sem vedela.

Slika

sklenjene roke poleg obeska

Ilustriral: Alex Nabaum

Mama je operacijo preživela. Večino življenja je bila šibka in bolehna, toda nebeški Oče je odgovoril na moje molitve in jo ohranil pri življenju. Doživela je, da sem odrasla, se poročila in imela otroke.

Ko je leta kasneje predsednik Russell M. Nelson postal apostol, mi je mama povedala, da je on srčni kirurg, ki ji je rešil življenje. Napisala sem mu pismo in se mu zahvalila. Ko mi je odpisal, se mi je zahvalil za pismo in priznal, da mu je pri delu pomagal Bog.