»Pripadate«, Liahona, mar. 2024.
Mladi odrasli
Pripadate
Občutek pripadnosti lahko dobimo, ko z nebeškim Očetom in Jezusom Kristusom razvijemo pristen odnos.
Detajl slike Annie Henrie Nader: Slava stopenj
Vsak od nas se je rodil s prirojeno potrebo po pripadnosti. Seveda hrepenimo po tej pripadnosti, ko se družimo s svojimi družinami, prijatelji, sodelavci, oddelki in drugimi ljudmi v našem življenju. Zdi se, da v srcu gojimo to nebeško hrepenenje po globoki in stalni potrebi po pripadnosti.
Še preden smo prišli na zemljo, smo bili – in še vedno smo – del večne družine z nebeškim Očetom. Sveti spisi nas opisujejo kot »tujce in priseljence« na zemlji (Hebrejcem 11:13, Nauk in zaveze 45:13). Ko zapustimo nebeški dom in pridemo na svet, poln zmede, osamljenosti in srčnih bolečin, se lahko počutimo kot klateži, hrepeneč po svojem večnem domu in odnosih.
Če se vam je kdaj malce stožilo po nebesih, je to morda zato, ker sta naš pravi dom in identiteta povezana z nebeškim Očetom in Odrešenikom Jezusom Kristusom. Zato je tako pomembno, da smo z njima močno povezani. Ko bomo z njima povezani preko svojega zaveznega odnosa, bomo dobili pravi občutek pripadnosti, po katerem hrepenijo naše duše.
Naš zavezni odnos z Bogom
Naša dejanja in naše misli odražajo odnose, ki jih cenimo. Isto velja za naš zavezni odnos z nebeškim Očetom in Odrešenikom.
Ko cenimo svoj zavezni odnos z Bogom, se vse spremeni. Namesto da bi na nas vplival svet, na nas začne vplivati Bog in mu postajamo bolj podobni. Naše življenje postaja bolj smiselno, duhovno stabilno in močno. Nenadoma »pripadnost« preseže zemeljska področja tega, kar mislimo, da »pripadnost« pomeni.
Ko ta zavezni odnos z Bogom postavimo na prvo mesto, plitke motnje sveta izgubijo moč in najdemo pravi notranji mir in pripadnost. V svetu, ki pogosto ne daje stvari brezplačno, nebeški Oče ljubeče ponuja svoje zavezne blagoslove ne glede na naš status v tem svetu (gl. 2 Nefi 9:50–51).
Predsednik Russell M. Nelson je lepo učil: »Ko enkrat sklenemo zavezo z Bogom, nikoli več nismo nevtralni. Bog ne bo zapustil tistih, ki so z njim stkali takšno vez. Vsi tisti, ki so z Bogom sklenili zavezo, so dejansko lahko deležni posebne ljubezni in milosti.«1
Mi določamo, ali imamo tesen odnos z Bogom – on nam je vselej zvest, mi pa se moramo odločiti, ali mu bomo zvesti. In ta božanska odločitev hkrati daje moč in osvobaja! Ta odločitev nas osvobaja napačnih predstav tega, kdo smo, in omejevalnih verig svetnih pričakovanj.
In ko odkrijemo to pripadnost nebeškemu Očetu, potem lahko pogledamo navzven in vidimo druge, kot jih vidi on. Ko razumem, kaj čuti do mene, bolje razumem, kaj čuti do vas, in moja zmožnost in želja, da pomagam in zbiram druge, postaneta močnejši.
Max D. Weaver: ilustracija nauvoojskega templja ob sončnem zahodu
Zaveze odklenejo blagoslove
Nebeški Oče in Jezus Kristus želita, da z njima sklenemo zaveze, zato da nas lahko blagoslovita tako, kot to potrebujemo, in nas spremenita tako, da se bomo lahko vrnili v njuno navzočnost.
Vabim vas, da greste v Gospodovo hišo karseda pogosto. Ko se zavežem, da bom šla pogosto in namenoma, se osvobodim sveta, moje misli in značaj pa so povzdignjeni.
Če spolnjujemo zaveze, prejmemo duhovniško moč, ki nam v življenju odklene blagoslove Odrešenikove odkupne daritve. Med temi blagoslovi so ozdravitev, vodstvo, zaščita, pomoč, moč, mir, perspektiva in radost. Nebeški Oče nas z vsem tem želi blagosloviti zaradi našega zaveznega odnosa.
Če še niste prejeli tempeljskih blagoslovov, vas vabim, da preučite tempeljske blagoslove, duhovniško moč, zaveze in to, kar Bog želi za vas. Ne čakajte, da bi prejeli njegovo uteho, moč in ljubečo pomoč.
Predsednik Nelson je rekel:
»[Rotil bi vas], da ne čakate do poroke, da bi prejeli obdaritev v Gospodovi hiši. Že zdaj začnite spoznavati in izkušati, kaj pomeni biti oborožen z duhovniško močjo.
In vsakega od vas, ki ste sklenili tempeljske zaveze, rotim, da si prizadevate – v duhu molitve in dosledno – razumeti tempeljske zaveze in uredbe. Odprla se bodo duhovna vrata. Spoznali boste, kako razpreti tančico med nebesi in zemljo, kako prositi za pomoč Božjih angelov in kako bolje prejemati vodstvo iz nebes. Z marljivim trudom pri tem boste učvrstili in okrepili svoj duhovni temelj.«2
Pripadnost s kesanjem
Nenehno kesanje je še en lep in učinkovit način, da ostanemo tesno povezani z nebeškim Očetom in Jezusom Kristusom. Pogosto zmotno verjamemo, da smo, če se veliko kesamo, najbrž daleč od njiju. Resnica pa je prav nasprotna!
Kesanje vas od njiju ne oddaljuje – k njima vas približuje!
Večjo pripadnost in globlji odnos z njima vam lahko dajejo prizadevanja, da bi se k njima obračali po pomoč in prejeli odpuščanje.
Vsakemu od nas se morda zdi, da je dlje od popolnosti, kot bi si želel, vendar mislim, da nebeški Oče temu ne posveča tolikšne pozornosti, kot jo naši želji in prizadevanjem, da bi znova poskusili. Ljubi nas, ve, kam smo namenjeni, in ljubeče nas bo vodil.
Priznanje naših šibkosti in napak zahteva ranljivost, toda s kesanjem prosimo nebeškega Očeta, naj bo blizu tega ranljivega dela nas. Ta bližina mu omogoča, da nam nakloni svojo veliko ljubezen in nam omogoči ozdravitev, odpuščanje in varnost, ki jih potrebujemo. Prav v tej povezavi z Bogom razvijamo zaupanje in smo deležni spodbude ter resnične pripadnosti.
Annie Henrie Nader: Stvarjenje
Prizadevajte si za višji vidik
Naš vidik lahko doprinese k našemu občutku pripadnosti v Gospodovi Cerkvi. Lahko se odločimo za vidik, da s svojimi dejanji lahko pripomoremo, da naš oddelek, Društvo za pomoč ali zbor starešin postane prijeten kraj, kjer pripadamo. S tem, ko si prizadevamo, da bi pomagali drugim pripadati, dejansko okrepimo svoj občutek pripadnosti.
Ker ste Božji otrok, pripadate – ne glede na to, kako vas dojemajo drugi ali kako vi nemara dojemate sebe. Očetov načrt sreče je namenjen vam in v njem imate pomembno vlogo. Vsak od vas ima zmožnost, da ne glede na vaš zakonski stan, izobrazbo ali družbeno ozadje edinstveno doprinaša in pripada Božjemu kraljestvu,
Večkrat mi je prišlo na misel, da besedne zveze »mladi samski odrasli«, »mladi odrasli« in »samski odrasli« niso to, kar v resnici ste. To so demografski izrazi, s katerimi lažje opišemo starost in zakonski stan, niso pa ustrezni opisi prave večne identitete, namena in zmožnosti.
Oznake oziroma primerjave lahko omejijo, kako vidimo sebe in svoje vrednote in potencial v Božjem kraljestvu. Dejstvo je, da ste člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Z Bogom ste sklenili zaveze. Njegova duhovniška moč vam je na voljo. Ste članice Društva za pomoč ali člani zbora starešin. Ste, kot je učil predsednik Nelson, Božji otroci, otroci zaveze in učenci Jezusa Kristusa. To je tisto, kar v resnici ste, in to je tisto, kar vas bo »vodilo v večno življenje v Božjem celestialnem kraljestvu«.3
Evangelij je bil obnovljen preko preroka v starosti mladih odraslih – Josephu Smithu. O tej zanimivi misli lahko razmišljamo. Nebeški Oče in Jezus Kristus sta preroku in njegovim sodelavcem v tej starosti naročila, naj obnovijo Cerkev. Bog tudi vam zaupa, da ste del tega velikega dela v teh poslednjih dneh.
Če bi radi vedeli, kdo ste in ali ste ljubljeni in cenjeni, vprašajte Očeta v nebesih. Vedno vam bo povedal resnico o vas. Pomagal vam bo, da se boste videli, kot vas vidi on – izjemno sposobne in ljubeče. Lahko vas vodi do velikih priložnosti in rasti, ki si jih komajda predstavljate!
Da bi vsi imeli oči, da bi videli drug drugega in sebe, ne skozi lečo starosti ali zakonskega stanu, temveč skozi povezovalno lečo tistih, ki spolnjujejo zaveze, součencev Jezusa Kristusa, prijateljev, bratov in sester ter Božjih sinov in hčera! In v teh večnih vlogah in odnosih bomo dobili največji in najpristnejši občutek pripadnosti.