»Besede resnice«, Liahona, mar. 2024.
Portreti vere
Besede resnice
Imela sem veliko vprašanj, a zaročenec in Cerkev sta mi pomagala najti odgovore.
Fotografije z avtoričinim dovoljenjem
Med odraščanjem v nekrščanski kulturi na Tajvanu nisem bila vzgojena kot vernica. Verjela sem v Boga, vendar o Jezusu Kristusu nisem vedela ničesar. Moja vera je bila moja kariera in dejavno družabno življenje, ki sodi zraven. Sem je sodilo veliko pitja in kajenja. Bila sem tudi velika uživalka kave in čaja. Vse to je del naše poslovne kulture.
S Cerkvijo Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni me je seznanil zaročenec in njegova družina. Chase je Američan. Odraščal je v Cerkvi in služil misijon, vendar takrat ni bil dejaven. Kakorkoli, njegov najstarejši sin se je pripravljal na služenje misijona in Chase je njegovo odločitev podprl.
Med omejitvijo gibanja zaradi covida-19 smo se pri Chasovih starših doma udeležili zakramentnega sestanka in gledali predvajanja, ki so potekala v njihovi cerkveni zgradbi za bogoslužje. Po končanih govorih sta Chasova sinova blagoslovila in razdelila kruh in vodo.
Imela sem veliko vprašanj. Zaročenec je na vsako potrpežljivo odgovoril. Kdo je bil Jezus? Kaj je bilo to, kar sem občutila v srcu vsakič, ko smo se zbrali na cerkvenih sestankih? Tega še nikoli prej nisem občutila. Kaj sta predstavljala kruh in voda? Zakaj so mi pritekle solze, ko sem vzela zakrament? Kaj je bil ta mir, ki sem ga čutila?
Nekega večera sem našla spletno stran v mojem jeziku, ki je pojasnila, kdo je Jezus, in govorila o njegovem življenju. Naslednji dan sem zaročenčevi materi povedala, da razumem, kdo je Jezus, in da verjamem vanj.
Neke nedelje je v hišo prišel škof, ker naj bi Chasov najstarejši sin posvetil svojega mlajšega brata za duhovnika. Ko je starejši sin položil roke na bratovo glavo, nisem mogla prenehati jokati. V srcu sem občutila tako močno čustvo, da nisem mogla ustaviti solz. Kasneje mi je zaročenec pojasnil, da sem občutila Svetega Duha in da ga je občutil tudi on.
Opazila sem, da je zaročenec spet začutil ljubezen do Cerkve. Nekako sem vedela, da je vse, kar čutim, povezano z Bogom in z nečim resničnim. Čutila sem ljubezen, kot je nisem čutila še nikoli prej.
»Klicala sem k Bogu«
Turistična viza mi je potekla in morala sem se vrniti na Tajvan. V naslednjih mesecih, ko sem bila sama, sem pogrešala, kar sem občutila. Nekaj časa sta me navdajala obup in tema. Ti občutki so bili tako neznosni, da sem hotela obupati. V resnici nisem vedela, kako naj molim, vendar sem klicala k Bogu in mu povedala vse, kar sem čutila in razmišljala. Prevzel me je občutek miru – isti občutek, ki sem ga izkusila, ko sem hodila v našo domačo cerkev. Vedela sem, da je to Sveti Duh. Pomiril me je.
Po tem je zaročenec poslal misijonarje, da bi me učili. Povedala sem jim, da že vem, da je obnovljeni evangelij pravi, in da razumem, kako je, če občutiš Svetega Duha. Vendar me je skrbelo, da bom težko opustila kajenje ter pitje kave in pravega čaja.
Začela sem hoditi v cerkev, brati Mormonovo knjigo in se trikrat ali štirikrat na teden sestala z misijonarkami. Sveti Duh mi je naposled pomagal, da sem prenehala kaditi ter piti kavo in čaj.
Moja prijateljica iz otroštva je iz tedna v teden pri meni začela opažati spremembe. Povabila sem jo na srečanja z misijonarji. Ko je poslušala, je tudi ona občutila Svetega Duha in prejela pričevanje. Ko se je kriza s covidom-19 umirila, je moj zaročenec, ki je zdaj dejaven v Cerkvi, končno lahko prišel na Tajvan. Poročila sva se in on me je krstil. Bila sem nov človek.
Sestra Weiling Chen Canfield (Winnie) z misijonarkami in oddelčnimi članicami, ki so jo učile in bile njene prijateljice. »Še vedno se vsak teden pogovarjamo in sodelujemo pri mojem novem cerkvenem poklicu v Društvu za pomoč,« pravi.
Moji dolgoletni prijatelji in poslovni partnerji, vključno z nekaj bančniki in borznimi posredniki, so rekli, da vidijo, da sem drugačna in srečnejša. Povabila sem jih na krst in so prišli. Kasneje so mi povedali, da so občutili nekaj, česar niso občutili še nikoli prej.
Drugim se ne bojim povedati, kar vem in čutim do Jezusa Kristusa – da je to, kar vem, res. Vem, da je moje pričevanje močno. To vidijo tisti, ki me poznajo vse življenje. Spoštovanje do moje vere jih je celo ustavilo, da bi na poslovnih sestankih in večerjah kadili in pili. To je nekaj edinstvenega v naši poslovni kulturi.
Sestra Canfield s Jin Huo, dolgoletno prijateljico, ki se je po pogovoru s sestro Canfield začela zanimati za Cerkev.
Ne bojim se, da bi drugi videli, slišali in občutili moje pričevanje. Verjamem, da bo veliko ljudi, ki ne vedo, kako naj najdejo Boga in Jezusa Kristusa, čutilo isto, kar sem čutila jaz, ko bodo slišali besede resnice. Vedno bom pripravljena spregovoriti o besedah, ki so mi spremenile življenje.