Navdušenje nad učenjem
Iščite učenost, in sicer s preučevanjem in tudi z vero (NaZ 88:118).
Robi je skrbno pospravil svinčnika in zvezek v šolsko torbo. Počesal se je in preveril, da je oblečen urejeno. Potem ko je mamo objel v slovo, je stekel na avtobusno postajo. Zdelo se mu je, da ga bo razneslo, če avtobus ne bo kmalu prišel. Navdušen je bil, ker je začel hoditi v šolo.
Robi je vsako leto opazoval starejše brate in sestre, kako so hodili na avtobusno postajo, kjer so šli na šolski avtobus. Hotel je z njimi na avtobus. Še več, hotel se je učiti, kar so se učili. Hotel je več izvedeti o dinozavrih. Hotel je izvedeti, kako deluje vlak. Hotel se je naučiti brati. Preprosto je vedel, da mu bo v šoli všeč.
Robijeva učiteljica, gospa Veršič, se je nasmehnila, ko je stopil v učilnico. Robiju je pokazala njegovo mizo. Pokazala mu je tudi, kam naj obesi šolsko torbo.
»Morda se bomo najprej učili o dinozavrih,« je pomislil Robi.
»Pozdravljeni v šoli!« je rekla gospa Veršič. »Najprej se bomo predstavili in povedali nekaj o sebi.«
Robi se je namrščil. »Dobro, saj se moramo spoznati,« je pomislil. »Mogoče se bomo o dinozavrih učili potem.«
Ko je bil na vrsti Robi, da se bo predstavil, je rekel. »Jaz sem Robi. Navdušen sem nad tem, da bom izvedel vse — zlasti o vlakih in dinozavrih.«
»To je čudovito, Robi,« je rekla gospa Veršič. Robi se je nasmehnil. Bil je prepričan, da se bodo učili o vlakih in dinozavrih.
Vendar se niso. Pojedli so malico in se igrali s kockami v obliki krogov, trikotnikov in kvadratov.
»Gospa Veršič, kdaj se bomo učili o dinozavrih in vlakih?« je vprašal Robi.
»Zdajle ne, Robi,« je rekla. »Zdaj je čas za branje pravljice.«
»Ali je o dinozavrih?«
»Ne, Robi.«
Po pravljici so se učili abecedo. Potem je bil čas, da so šli domov.
Robi je bil jezen.
Namrščeno je gledal skozi okno avtobusa. Z avtobusne postaje je stekel domov in planil skozi vhodna vrata. Stekel je v sobo in se pokril z odejo.
Prišla je mama in Robija pobožala po glavi. »Kakšen je bil tvoj prvi dan?« je vprašala.
»Grozen. Nikdar se ne bom nič naučil in ne grem več nazaj. Samo igrali smo se in brali pravljice.«
»No, Robi, saj je bil šele tvoj prvi dan,« je rekla mama.
Robi se je usedel in pogledal mamo. »Hočem se učiti o dinozavrih in vlakih in branja — zdaj.«
Mama se je usedla k Robiju na posteljo. »Vsega se ne moreš naučiti naenkrat. Za učenje je potreben čas. In več se boš naučil sedaj, več se boš lahko naučil kasneje.«
»Kaj misliš s tem?« je vprašal Robi.
»No, najprej se moraš naučiti abecedo, preden se boš lahko naučil brati. In najprej se moraš naučiti brati, preden boš lahko bral o tem, kar te zanima,« je rekla.
Robi je o tem premislil. Mogoče se lahko nauči še kaj drugega kot samo o dinozavrih in vlakih. »No, verjetno bom jutri v šoli poskusil znova,« je rekel.
Mama se mu je nasmehnila.
»Ampak mami, ali misliš, da bi si v knjižnici lahko izposodila knjigo o dinozavrih?«
»Prepričana sem, da to lahko storiva.«
Ilustriral: Jim Madsen