Zanetimo iskrico upanja
Za na tisoče svetih iz poslednjih dni v Braziliji je Stalni izobraževalni sklad blagoslov, ki jim spreminja življenje.
Ko je Dilson Maciel de Castro ml. izgubil službo v São Paulu, sta se z ženo preselila v Recife, eno glavnih ribiških mest v severovzhodni Braziliji, da bi živela pri starših. Čeprav je imel Dilson bogate izkušnje v telekomunikacijski panogi, je v Recifu našel le vrsto priložnostnih del.
»Tisti čas nama je bilo zelo težko,« se spominja Dilson. Njuni izzivi so se samo še stopnjevali, ko sta v poplavi izgubila vse, kar sta imela.
V tem najtežjem trenutku se je Dilson, ki je služil v brazilskem južnem misijonu São Paulo, sestal s starešino Gutenbergom Amorimom, področnim sedemdeseterim in direktorjem verskega inštituta, da bi se pogovorila o možnostih za kariero in izobraževanje. Ko je Dilson govoril o tem, kaj ga zanima, je prejel duhovni navdih, naj študira medicino. Dilson je zahvaljujoč ravnokar ustanovljenemu, cerkvenemu Stalnemu izobraževalnemu skladu (CIS) leta 2003 ta navdih uresničil s poklicem, potem ko je osemnajst mesecev hodil na tečaj za medicinskega tehnika.
»Brez štipendije res ne bi mogel hoditi na tečaj,« pravi Dilson, ki dela v državni bolnici v Recifu. Podobno tudi njegova žena Alexandara ne bi mogla dobiti posojila, da bi plačala za izobraževanje, ki ga je potrebovala, da je postala učiteljica.
»Pred šestimi leti sva bila nezaposlena,« pravi Dilson. »Stalni izobraževalni sklad je bil bistven pri vsem, kar sva dosegla. Spremenil nama je življenje.«
Gospodov odgovor
Ko člani v Braziliji opisujejo stalni izobraževalni sklad, si ne morejo pomagati, da ne bi uporabljali presežnikov: miraculoso, inspirado, maravilhoso. To je zato, ker sklad izpolnjuje tisto, kar je predsednik Gordon B. Hinckley (1910–2008) napovedal, da bo: »Blagoslovil bo vse, ki se jih bo v življenju dotaknil — dekleta in fante, njihove bodoče družine, Cerkev, ki bo blagoslovljena z njihovim močnim, krajevnim vodstvom,« in jih bo »na tisoče dvignil iz revščine na svetlo znanja in blaginje«1.
Ko je predsednik Hinckley ta program oznanil, so se cerkveni voditelji, kot je Paulo R. Grahl, področni predsednik verskega seminarja in inštituta v Braziliji, borili s skrbjo glede izobraževanja in zaposlitve brazilskih svetih iz poslednjih dni — zlasti mladih misijonarjev, ki so se vrnili z misijona.
»Toda odgovora nismo imeli, dokler Gospod predsedniku Hinckleyju ni razodel, naj ustanovimo ta čudoviti sklad,« pravi brat Grahl. Prej se je veliko naših mladih vrnilo z misijona in niso mogli nadaljevati z izobraževanjem ali poklicno potjo. Sedaj vedo, da jim bo, potem ko se bodo vrnili, sklad na voljo, če ga bodo potrebovali. To je za mlade velik blagoslov in prednost. Daje jim upanje.«
Trenutno v Braziliji posojilo Stalnega izobraževalnega sklada koristi približno 10.000 svetih iz poslednjih dni, zato da bi si pridobili več izobrazbe in sčasoma več možnosti za zaposlitev. Brazilija ima močno ekonomijo in priložnosti je dovolj za izobražene — zlasti če se izobrazbi pridružujejo lastnosti, ki jih mladi razvijejo na misijonu.
Odpiranje vrat
Starešina Pedro Penha, področni sedemdeseteri in direktor verskega inštituta v severnem Recifu, pravi, da imajo bivši misijonarji lastnosti, ki jih delodajalci želijo. »Vrata za zaposlitev se hitro odprejo zaradi njihovih izkušenj, učnih navad, videza in lepega obnašanja,« pravi. »Hitro napredujejo in njihovo obnašanje ljudi pritegne v Cerkev.«
Potem ko je Ricardo Aurélio da Silva Fiusa zaključil služenje v brazilskem misijonu na severu São Paula, je uporabil posojilo Stalnega izobraževalnega sklada, s katerim si je pridobil diplomo po štiriletnem študiju poslovne administracije.
»Sklad mi je pomagal odrasti, se pripraviti za delo in zakon in služenje v Cerkvi,« pravi Ricardo. Tako kot številnim drugim prejemnikom Stalnega izobraževalnega sklada so mu službo ponudili, še preden je zaključil študij. »Sklad mi je blagoslovil življenje. Hvaležen sem, ker lahko posojilo odplačujem vsak mesec, zato da bodo tudi drugi ljudje lahko uporabili sklad.«
Ricardo se je na misijonu naučil govoriti z ljudmi, se pridno učiti in biti poslušen — lastnosti, zaradi katerih je bil dober študent in uslužbenec.
»Veliko profesorjev je reklo, da sem bil nekako drugačen, vendar niso znali pojasniti, kako,« pravi Ricardo, ki dela v logistiki podjetja v kraju Port Suape, južno od Recifa. »Rekel sem jim, da je to zaradi mojih verskih prepričanj.« Ricardo je ta odgovor izkoristil kot priložnost, da je svojim profesorjem in drugim govoril o Cerkvi.
Mauricio A. Araújo, eden prvih nekdanjih brazilskih misijonarjev, ki je bil blagoslovljen zaradi Stalnega izobraževalnega sklada, dodaja: »Z nadaljevanjem kariere imam več priložnosti, da na ljudi vplivam s svojim zgledom. Ljudje mi včasih rečejo: ‘Hej, ti si drugačen. Zvest si ženi. Tvoje besede so dejanja.’ Če izkoristimo Stalni izobraževalni sklad in naredimo svoj del, prejmemo blagoslove in blagoslovimo druge.«
Mauricio, ki je v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja služil v brazilskem misijonu Rio de Janeiro, je od takrat, ko je zaključil management za stike s strankami, za katerega je dobil finančno pomoč Stalnega izobraževalnega sklada, že večkrat napredoval — od prodajalca do vodja skupine, v upravni odbor direktorjev družbe mednarodnega usposabljanja za management v São Paulu.
»Stalni izobraževalni sklad je Božji navdih,« pravi. »Sklad je bil ključ, ki sem ga potreboval, da sem zaključil izobraževanje in razvijal kariero.«
Dobra naložba
Čeprav Gabriel Salomão Neto ni sveti iz poslednjih dni, prav tako čuti, da je zaradi Stalnega izobraževalnega sklada blagoslovljen. »To, kar dela vaša cerkev, je pomembna stvar,« pravi, ko govori v imenu številnih delodajalcev v Braziliji.
Gospod Neto, upravnik in solastnik velikega podjetja prodajnih avtomatov v São Paulu, ima razlog za hvaležnost. Usposobljenost članice Cerkve, Silvie O. H. Parre, ki je s pomočjo posojila Stalnega izobraževalnega sklada diplomirala iz poslovne administracije, je nanj naredila takšen vtis, da jo je vzel za svojo izvršno tajnico.
»Všeč nam je, ker tako dobro dela. Pridna je in učinkovita. Verjamemo vanjo in ji zaupamo,« pravi gospod Neto. »Investicija, ki jo je vložila cerkev, se obrestuje — vam, njej in nam.«
Ker je Silvia hvaležna za Stalni izobraževalni sklad in za svoje članstvo v Cerkvi, v svojem oddelku v São Paulu uči angleščino tako člane kot nečlane. »Ker sem prejela,« pravi, »hočem tudi dajati.«
Kakor potrjuje Silvijin uspeh, niso samo moški tisti, ki v Braziliji uporabljajo stalni izobraževalni sklad. Zaradi ekonomskih razmer si mora veliko žensk svetih iz poslednjih dni v Braziliji poiskati službo.
»Večina žensk v Braziliji ne dela zato, ker hočejo nov avto ali drage obleke, temveč zato ker morajo,« pravi Lorival Viana de Aguirra, upravnica cerkvenega središča za zaposlovanje v Curitibi v južni Braziliji. »Želijo, da bi v družini bolje jedli in da bi imeli otroci dovolj obleke in dobro izobrazbo.«
Večja sreča, močnejše pričevanje
Keite de Lima A. Ahmed in Viviana Torres Noguera sta se komaj prebijali skozi mesec, čeprav sta moža trdo delala, da bi preživela družino. Za obe je stalni izobraževalni sklad pomenil velik blagoslov.
Manj dejavni člani v Keitini družini so kljub temu dvomili, ko se je vpisala v osemnajstmesečni program za varnostne tehnike. Toda bila je odlična študentka in so ji leta 2007 ponudili redno delovno mesto iz njenega področja.
»Sklad mi ni samo pomagal do usposabljanja in zaposlitve; pomagal mi je tudi do večje samozavesti, da sem bolj prepričana v svoje sposobnosti,« pravi Keite, ena prvih žensk, ki so jo v podjetju São José dos Pinhais blizu Curitibe najeli, da opravlja varnostne preglede, usposabljanje in izvedbo. »Ta navdihnjeni program je naši družini prinesel večjo srečo in močnejše pričevanje,« pravi.
Keitini starši ter bratje in sestre so se zato, ker so bili prevzeti nad njeno uspešnostjo in odločenostjo in kako je Stalni izobraževalni sklad blagoslovil njeno družino, spet postali dejavni v Cerkvi. »Spomnili so se, da Cerkev ljudi dvigne in jim pomaga rasti na različne načine — ne le duhovno, temveč tudi v vseh pomembnih vidikih, zaradi katerih je življenje izpolnjeno,« pravi.
Viviana se je z možem Rafaelom leta 2002 zaradi ekonomskih priložnosti preselila iz Kolumbije v Manaus, pomembno industrijsko središče na severu Brazilije. »Molitev, družinski posveti, vodstvo duhovniških voditeljev in delavnice za razvijanje kariere so nama pomagali ugotoviti, kaj nama je namenil nebeški Oče, in da sva sprejela pravilno odločitev v pravem času,« pravi Viviana, ki je začutila navdih, naj uporabi posojilo Stalnega izobraževalnega sklada, zato da je študirala mednarodno poslovanje.
Viviana je leta 2007 sprejela delo nadzornice uvoza za veleblagovnico v Manausu. Njena družina je potrebovala dodaten zaslužek, vendar je morala zaradi tega, ker je bil na poti otrok, odpovedati. Nekaj mesecev po rojstvu tega otroka — njunega četrtega — so Viviani ponudili službo direktorice za mednarodno trgovino pri drugem podjetju. Do takrat se je naučila govoriti portugalsko in ker je španščina njen materni jezik, je bila neprecenljiva pri trgovanju s špansko govorečimi brazilskimi sosedi.
»Ko so mi ponudili to službo, sem rekla: ‘Štiri otroke imam. Ne morem hoditi v službo od osmih zjutraj do šestih zvečer,’« pravi Viviana. »Šef mi je rekel, da močno zaupa v moje sposobnosti, rekoč: ‘Potrebujem nekoga, na kogar se bom lahko zanesel. Delaj doma.’ To me je presenetilo.«
Viviana dela doma in uporablja internet ter računalnik, medtem ko so njeni starejši otroci v šoli in dojenček spi. V službo mora samo občasno.
Za Rafaela družinski blagoslovi niso zgolj naključje. »Blagoslovi, ki sva jih prejela, so prišli zaradi vrste odločitev na podlagi molitve in zaradi dejanj, ki so jih omogočila cerkvena sredstva,«pravi.
Luč upanja
Gilmar Dias da Silva, direktor Stalnega izobraževalnega sklada v Braziliji, pravi, da se nekateri brazilski sveti iz poslednjih dni po končanem izobraževanju soočajo z izzivi zaposlitve, »vendar večina prejemnikov pomoči Stalnega izobraževalnega sklada napreduje v službi in si izboljšajo življenje. Sklad je tukaj uspešen.«
Ta uspeh je, z besedami predsednika Thomasa S. Monsona, »prižgal luč upanja v očeh tistih, ki so občutili, da so obsojeni na povprečje, in ki imajo sedaj priložnost za svetlejšo prihodnost.«2
Foto: Michael R. Morris
Logo CIS: Beth M. Whittaker
S pomočjo Stalnega izobraževalnega sklada je Dilson Maciel de Castro ml. duhovni navdih udejanjil v poklicu, tako da je postal medicinski tehnik v Recifu v Braziliji. Spodaj: Pogled na Recife iz prekomorskega mesta Olinda.
Od zgoraj: Pročelja trgovin v Largo da Ordemu, zgodovinskem središču Curitibe. Stalni izobraževalni sklad je bil ključ do izobrazbe in poklicnega napredovanja pri Ricardu Auréliu da Silvi Fiusu, Mauriciu A. Araúju, na sliki vodi poslovni sestanek z dvema drugima svetima iz poslednjih dni, Renatom A. Romerom (levo) in Joãom B. Moreirom (na sredi); in Silviji O. H. Parri, na sliki z Adanom Tallmannom, področnim sekretarjem za seminar in verski inštitut.
Zgoraj: Keite de Lima A. Ahmed se pogovarja o varnostnih vprašanjih z Lorival Viano de Aguirra, upravnico cerkvenega zaposlitvenega središča v Curitibi. Spodaj: Viviana Torres Noguera dela doma v Manausu. Vstavek: Viviana z možem Rafaelom in njunimi otroki.